Kje so največja tveganja za okužbo v podjetjih in kako se jim izogniti?

Delodajalci morajo v prvi vrsti poskrbeti za preprečevanje vnosa virusa v delovno okolje in za obvladovanje kritičnih točk. Kritične za širjenje virusa so kopalnice, vhodi, čik pavze in izhodi, opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak. V Sloveniji so v zadnjih dneh številke okuženih s koronavirusom covid-19 višje kot v preteklih mesecih. S prihodom hladnejšega vremena so pogoji za širjenje virusa ugodnejši. Ministrstvo za gospodarstvo in gospodarske organizacije so pozvali delodajalce k upoštevanju ukrepov in priporočil. Vdor virusa v delovno okolje ima namreč lahko izredno negativne posledice za poslovne procese in poslovanje. Na vladi prehlajenim in bolnim priporočajo, naj o tem obvestijo zdravnika in delodajalca ter ostanejo doma. Priporočajo omejevanje stikov povsod, uvedbo dela od doma, kjer je to mogoče, delodajalci pa naj redno merijo telesno temperaturo zaposlenih.

Tveganje je treba oceniti na novo

Delodajalci morajo preprečiti vnos in širjenje virusa na delovnem mestu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo delodajalci oceniti dejavnike tveganja na delovnem mestu. Covid-19 spada med biološke dejavnike tveganja. Takšen vdor virusa v delovni proces se je zgodil prvič, zato delodajalci niso razumeli, da bi morali na novo narediti oceno tveganja, poudarja dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Ključno je preprečevanje vnosa

Virus v delovnem okolju ne nastaja, pač pa se širi. Zato morajo delodajalci razmišljati, kako preprečiti njegov vnos v podjetje, kako preprečiti njegovo širitev in kako omogočiti normalen potek dela, poudarja dr. Metoda Dodič Fikfak.

Tveganje pri širjenju preko predmetov

V mnogih podjetjih si delavci predmete podajajo naprej. Predmet je lahko medij za širitev virusa, kljub temu, da v podjetju spoštujejo ustrezno razdaljo med delavci.

Najbolj izpostavljena mesta v podjetjih

Poleg predmetov so naslednji kritičen del kopalnice, vhodi, 'čik pavze' in izhodi. Tem mestom je zato treba posvetiti vso pozornost.

Dobra praksa: delo v mehurčkih

Eden izmed delodajalcev je že v prvem valu organiziral delo v obliki mehurčkov in tako razmejil enote med seboj. Če bi ena enota zbolela, bi druga ostala zdrava. »Pri kopalnicah pa je treba presoditi, ali je dovolj čistilnega osebja, ali je treba tudi delavcem naročiti, naj pomagajo pri čiščenju,« poudarja dr. Dodič Fikfakova. Delodajalci naj storijo dvoje:

• presodijo tveganje in
• predvidevajo, kaj se bo zgodilo, tako v delovnem procesu kot v prostorih, kjer se delavci združujejo.

Ekipa, ki sproti ocenjuje tveganja

»Ta teden sem bila v delovni organizaciji, kjer so sicer ljudje med seboj oddaljeni meter in pol, vendar so bili na 'čik pavzi' z ramo ob rami," je razložila dr- Dodič Fikfakova. Na takšne primere naj bi bili delodajalci še bolj pozorni, čeprav to ne spada v delovni proces. »Tudi ob prihodu in odhodu morajo biti pozorni, saj se ljudje ob registraciji dotikajo istih tipk. Kot primer dobre prakse je izpostavila delodajalca, ki je tja namestil robčke za enkratno uporabo, torej se delavec z robčkom dotakne tipk in ga po uporabi vrže v koš za smeti.« Zdravnica zato svetuje, naj delodajalci postavijo ekipo, ki bo pripravila oceno tveganja in jo po potrebi tudi popravila.

Poskrbeti je treba za ogrožene skupine, po potrebi vprašati specialiste

V ogrožene skupine se uvrščajo kronični bolniki, mladoletni in nosečnice, za vse naštete je treba poskrbeti. »Če gre za dejansko veliko ogroženost, je dolžnost delodajalca, da najprej zanje poskrbi za delo na domu,« pojasnjuje dr. Metoda Dodič Fikfak. Če delodajalec vprašana in dileme, naj se posvetuje z zdravniki specialisti.