8 izboljšav ukrepov za ublažitev posledic epidemije v podjetjih
Stališča
•06. September 2020
8 izboljšav ukrepov za ublažitev posledic epidemije v podjetjih
SPOROČILO ZA JAVNOST
8 izboljšav ukrepov za ublažitev posledic epidemije v podjetjih
Ljubljana, 7. september 2020 — SBC - Klub slovenskih podjetnikov je v petek vladi poslal 8 predlogov za izboljšanje protikoronskih ukrepov, ki so pomembni za podjetništvo, gospodarstvo in za družbo kot celoto v času, ko so pred nami izzivi spopadanja s posledicami epidemije koronavirusa (covid-19). »V SBC smo poleti intenzivno spremljali dogajanje v podjetjih, članih kluba, v slovenskem, evropskem in svetovnem gospodarstvu in prišli v Sloveniji do ugotovitve, da so v precejšnjem številu podjetij relativno optimistični. Vendar pa obstaja pomembna skupina podjetij, ki so zaradi zdravstvenih ukrepov še vedno izjemno prizadeta, čeprav so bila pred epidemijo zelo uspešna in imajo perspektivo tudi po njej. Njihove rezerve kopnijo. Zato apeliramo na vlado, da se najbolj prizadetim, a uspešnim podjetjem iz časa pred epidemijo, posveti posebna pozornost — kot se je denimo nastanitvenim turističnim podjetjem,« poudarjajo v klubu uspešnih podjetnikov.
»Učinkoviti ukrepi bodo ključnega pomena za čim bolj uspešen izhod iz krize, prihodnost uspešnega slovenskega podjetništva in ohranitev čim več kvalitetnih delovnih mest,« izpostavlja izvršni direktor SBC Goran Novković.
Dr. Jure Knez: »Od Amerike do Azije je velika negotovost, ki bo trajala vsaj še do konca leta.« Marko Lotrič: »V mednarodni tekmi želimo biti enakovredni z avstrijskimi, italijanskimi, nemškimi podjetji, zato je dobro, da podpremo podjetja, ki so se uspešno odzvala na krizo.« Tone Stanovnik: »Če država tišči prodajne cilje navzdol, je tak ukrep kontraproduktiven.« Martin Jezeršek: »Ta hip zelo trpi predvsem industrija srečanj.«
SBC ocenjuje, da so bili vladni ukrepi v precejšnji meri hitri in tudi učinkoviti, v določeni meri pa so potrebni izboljšav. Dobro je, da je za pomoč podjetjem in samozaposlenim porabilo manj denarja od načrtovanega. Po drugi strani imamo panoge, ki zaradi omejitev države še kar ne morejo normalno poslovati in zaradi tega trpijo izpad prihodkov tudi za več kot 50 % ali 60 % glede na lansko leto. Do konca leta nič ne kaže, da bi se stanje izboljšalo. Zato je SBC pripravil ažurne predloge za izboljšanje kriznih ukrepov za podporo podjetništvu in gospodarstvu in jih v petek, 4. septembra, poslal Vladi RS. Izhodišči predlogov sta:
- Kako pomagati najbolj prizadetim, da preživijo naslednje mesece in ohranijo čim več delovnih mest, in
- kako spodbuditi najboljše v času krize, ker bodo najbolj prispevali k izhodu iz krize, pa čeprav so spomladi ostali brez (pomembnega obsega) naročil in dela.
Predlogi za izboljšanje ukrepov so naslednji:
- Izboljšanje pogojev za zagotovitev dodatne likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom in podaljšanje tega ukrepa do konca junija 2021.
Utemeljitev: Kljub spomladi sprejetim zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu In uredbam glede državnih poroštev izdajanje posojil s poroštvom države v praksi ni zaživelo. zaradi različnih razlogov celo ni veliko interesa zanj. Ta inštrument bo v prihodnje zelo aktualen, saj je likvidnost za podjetja bistvena. Zato SBC predlaga, da:
- se najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, zviša iz sedanjih 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019, na 25%, kolikor še omogoča Evropska komisija, ter 2 — kratnik letnih stroškov dela v letu 2019;
- se višina poroštva za posamezni kredit za mikro, majhna in srednja podjetja zviša iz sedaj uzakonjenih 80% na 100% glavnice kredita, ki se direktno odobravajo, pri čemer se: - določi višina sredstev za mikro, majhna in srednja podjetja v treh ločenih budžetih, - bistveno poenostavi postopek, kot denimo v primerih produktov Slovenskega podjetniškega sklada;
- RS prevzema poroštveno obveznost v primeru kreditnih pogodb, sklenjenih vsaj do 30.06.2021 oz. do izrabe celotnega zneska namenjenega v ta namen.
- Brisanje pogoja padca prihodkov za več kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019 za podjetja, ki so uporabljala inštrument iz ZIUZEOP (PKP1) in ZIUOOPE (PKP3).
Utemeljitev: Zaradi velikih naporov in uspešnega nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki veliko vlagajo v razvoj in širitev, morala vračati pomoč, ker bodo presegla 90 % prihodkov od prodaje v 2020 v primerjavi z 2019. Čeprav spomladi dejansko niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi objektivnih epidemioloških razmer na čakanju. S tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in veliki trud. Kljub zapiranju ali izpadu velikega dela poslovanja v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati. V SBC smo prepričani, da to ni v interesu ne države ne zaposlenih v podjetjih ne širše družbe. Uspeh in trud je treba nagraditi, ne pa ga kaznovati. Zato predlagamo, da se pogoj padca prihodkov izbriše iz zakona in s tem omogoči podjetjem, da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti, ki se jim ponujajo in s tem ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta. Takšna poteza bi odpravila destimuliranje podjetij, ki najbolj uspešno premagujejo krizo zaradi Covida-19, obenem pa bi pospešila nujno potrebno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva zaradi iste krize.
3. Podaljšanje čakanja na delo za izjemno prizadete, ki jim bodo letos glede na leto 2019 prihodki od prodaje upadli za več kot 50 %, in sicer do konca leta 2020.
Utemeljitev: Nekatere panoge so bile bolj prizadete kot pa druge. Pri nekaterih panogah se je poslovanje vsaj kolikor toliko normaliziralo, kar pa ne moremo reči za panoge, kot so na primer industrija srečanj (MICE) in podobne. Industrija srečanj je del turistične panoge, pa je bila vendar obravnavana na precej neprimeren način. Prizadeti so bistveno bolj, kot je prizadet ostali del turizma (hotelirji in ostali ponudniki namestitev …). Našteti poslujejo, imajo prilive, industriji srečanj pa se je vse skupaj ustavilo že v začetku leta. Takšno stanje večinoma še traja. Industrija srečanj, ki predstavlja neposredno in posredno približno 7.000 delovnih mest, bo po ocenah v letu 2020 izgubila prek 250 milijonov direktnih prihodkov (z multiplikatorjem pa dodatnih 750 milijonov prihodkov). Kongresni urad Slovenije je izračunal, da so deležniki industrije srečanj v obdobju od marca do avgusta 2020 izgubili skoraj 90% dohodka, pesimistična napoved pa pravi, da do konca leta ne bo bolje. Prihaja tudi zimski čas, ki je za to industrijo nizka sezona. Zato predlagamo, da se za najbolj prizadeta podjetja zaradi epidemije podaljša ukrep čakanja na delo do konca leta 2020, ob pogoju, da jim bodo v primerjavi z letom 2019 letos padli prihodki od prodaje za vsaj 50 %. Prav tako pa bi se za višino povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo uporabljala določila iz ZIUZEOP in ne ZIUPDV.
- Vavčerji za podjetja iz industrije srečanj, ki so izjemno prizadeta zaradi epidemije, in sicer v višini 10 % njihovih lanskih prihodkov od prodaje.
Utemeljitev: V industriji srečanj bodo brez pomoči države nastale številne neželene posledice. Kongresni, prireditveni, festivalni in sejemski turizem bo za dolga leta uničen ali vsaj ohromljen. Znanje in kadri bodo izgubljeni in potrebno bo desetletja za ponovno oživitev. Onemogočena bo izvedba številnih prireditev, od državnih proslav do kulturnih dogodkov. Onemogočena bo sejemska predstavitev slovenskih izvoznikov, doma in po svetu. Izgubljen bo mednarodni ugled, ki so so ga priborili s trdim delom in velikimi vlaganji. Predlagamo, da podjetja, ki imajo po klasifikaciji dejavnosti kot glavno dejavnost opredeljeno dejavnost Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (82.300) in druga podjetja, ki po svoji dejavnosti sodijo v industrijo srečanj (na primer: 90.020 — Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ali deloma tudi 79.110 — Dejavnosti potovalnih agencij, če gre za kongresni turizem in podobno) oz. po drugačnem, primernejšem kriteriju, ki bi zajel prizadete v industriji srečanj, pridobijo vavčer (po tehničnem sistemu turističnih vavčerjev), v višini 10% letnih prihodkov od prodaje iz leta 2019, ki jih podjetja lahko unovčijo pri državi (npr. prek FURS), in sicer za stroške, ki so jim nastali pri poslovanju oz. pri pripravi in organizaciji zdaj redkih dogodkov (npr. povračilo za najem dvorane za dogodek, povračilo za najem opreme …).
- Razširitev možnosti izrabe turističnih bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov naravne in kulturne dediščine državnega pomena in industrije srečanj ter podaljšanje možnosti njihovega koriščenja do 30.06.2021.
Utemeljitev: Bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma se je izkazal kot pravilen ukrep pomoči. Vendar pa se vidijo velike razlike po regijah, saj na primer v krajih, kot so obalna mesta, Kranjska gora, Goriška Brda, Bled in še nekatera druga, kjer je v času poletnih počitnic le s težavo mogoče najti proste nastanitve, medtem ko je v drugih regijah in mestih slika popolnoma drugačna. Predlagamo, da se možnost za izrabo turističnih bonov razširi tudi na ponudnike ogledov naravne in kulturne dediščine ter industrije srečanj, ki je med najbolj prizadetimi. S tem ukrepom bi še dodatno spodbudili unovčevanje turističnih bonov v regijah, krajih, ki mogoče niso tako zanimive za večdnevne turiste, imajo pa druge naravne in kulturne znamenitosti, ki bi jih bilo vredno obiskati. Hkrati bi pomagali širšemu krogu turističnih ponudnikov na področju kulturne in naravne dediščine. Obenem tudi zelo prizadeti industriji srečanj, seveda če organizirajo prireditve v skladu z epidemiološkimi pravili. Turistične bone bi tako lahko uporabili za plačilo vstopnic za ogled dogodkov in prireditev, ki potekajo v skladu z epidemiološkimi standardi. Hkrati opozarjamo, da bi se morala pravila na področju dogodkov in srečanj poenotiti pri vseh pristojnih organih in da si pravil vsaka institucija ne bi razlagala vsaka po svoje, jih prilagoditi in narediti življenjska, a še vedno varna. V nasprotnem primeru se bodo ti ponudniki iz meseca v mesec ubadali s hujšimi težavami. SBC tudi predlaga, da se čas možnosti unovčenja turističnih bonov podaljša do 30. 6. 2021.
- Zamrznitev določil Zakona o minimalni plači, ki bo omogočil velik dvig plač s 1. 1. 2021, ob hudi prizadetosti podjetij, in stališče o dolgotrajni oskrbi.
Utemeljitev: Glede na določila Zakona o minimalni plači (ZMinP) bo s 1. 1. 2021 prišlo do radikalnega dviga minimalne plače, kar je v teh razmerah, ko se podjetja soočajo s posledicami epidemije in ko mnoga podjetja prejemajo pomoč države, nevzdržno. V kolikor se določila ZMinP ne bodo zamrznila, bodo podjetja primorana odpuščati in s tem se bo izničil trud po ohranitvi delovnih mest, ki je bil dosežen s pomočjo štirih protikoronskih paketov. V Sloveniji so plače že tako in tako nadpovprečno obremenjene in si dodatnih obremenitev v tem času ne moremo več privoščiti. V mesecu avgustu je kljub temu v javnost prišla novica, da se bodo zaradi predlaganih sprememb na področju dolgotrajne oskrbe (v obravnavi je Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi) že sedaj nadpovprečno obremenjene slovenske plače še dodatno obremenile. Nadpovprečna obdavčitev plač je med največjimi izzivi za večjo konkurenčnost slovenskega podjetniška, kar posledično vpliva na slabšo blaginjo prebivalstva. Predlagana rešitev, ki terja nov prispevek iz naslova plač in s tem dodatna obremenitev plač, po našem trdnem prepričanju ni ustrezna. Zato predlagamo, da se financiranje dolgotrajne oskrbe rešuje celostno, ob dialogu vseh deležnikov, pri čemer je nujno stremeti k temu, da se poišče čim več notranjih rezerv znotraj zdajšnjih javnih odhodkov, saj bo to v nasprotnem primeru, skupaj z nezamrznitvijo izvajanja Zakona o minimalni plači, lahko v začetku naslednjega leta povzročilo težke socialne razmere za zelo veliko število zaposlenih.
- Uvedba epidemioloških pravil za tuje delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav, s testiranjem in krajšo karanteno.
Utemeljitev: Težava, s katero se srečujejo delodajalci, je obvezna 14-dnevna karantena za delavce iz držav z rdečega seznama (predvsem z Balkana), ki se vračajo iz dopusta iz svoje države v Slovenijo. Dogaja se, da zaradi karantene ob povratku v Slovenijo izgubijo polovico mesečne plače (saj so zavestno odšli v državo z rdečega seznama). Če gredo na obisk k družini večkrat, pa je ta znesek še višji. V praksi se zato dogaja, da ti delavci raje dajo odpoved in se v Slovenijo ne vračajo več, delodajalci pa ostanejo brez kadra, ki ga je velikokrat težko hitro nadomestiti. Pravilno je, da so se uvedli določeni ukrepi proti širjenju virusa, vendar pa bi se lahko določeni ukrepi uravnotežili. Po poročanju naših članov morajo v nekaterih drugih državah delavci, ki se vračajo iz svoje države (ki je na rdečem seznamu) v državo, kjer delajo, na meji predložiti test za COVID-19 in po nekaj dnevih test ponoviti v državi, kjer delajo. Čas od vstopa v državo do ponovne oprave testa v državi, kjer delajo, pa ni 14 dni, temveč 4-5 dni. Ta ukrep bi pripomogel k preprečevanju širjenja virusa, hkrati pa bistveno zmanjšal čas, ki bi ga delavec migrant moral preživeti v karanteni ob povratku iz svoje matične države.
- Debirokratizacija
Utemeljitev: Več članov SBC je v času epidemije sodelovalo pri oblikovanju smernic gospodarske in zdravstvene politike. Ti programi se nadaljujejo. Okrepiti želimo programsko sodelovanje z ostalimi organizacijami na vseh področjih, kjer je to mogoče, seveda tudi z vsemi političnimi strankami. Na večini sestankov podjetniki govorimo o zapletenosti postopkov. Odlična priložnost je debirokratizacija javne uprave, kjer mag. Ivan Simič, sodeluje in vodi skupino za davke, Marko Lukič skupino za okolje, Štefan Pavlinjek pa skupino za gospodarstvo, sodeluje pa tudi Iztok Podkrižnik; vsi so člani SBC. Dolgo časa smo čakali na priložnost, da bi bili slišani, in verjamemo, da tokratna priložnost končno pomeni resne možnosti za spremembe. SBC je v začetku julija že poslal predloge tej skupini za vsa tri področja: davčno, okoljsko in gospodarsko-administrativno.