INFO KORONAVIRUS: »Za avtoindustrijo je težko reči, da bo najbolj na udaru«

Odziv Slovenije na koronakrizo je bil dober. To bo imelo gotovo vpliv v prihodnje — pomembno je za investitorje, ki spremljajo, kako se je država odzvala v kriznih razmerah. Vseeno bo trajalo precej časa, da se bo spet vzpostavila relativno normalna rast, pravi dr. Egon Zakrajšek, ki avtomobilski industriji napoveduje zanimivo prihodnost, nepremičninskim trgom pa novo oblikovanje cen. Avtor: Jan Tomše (članek je objavljen v reviji SBC Podjetnik, izdaja junij 2020) Med najbolj prizadetimi dejavnostmi po koronakrizi bodo tiste, ki temeljijo na osebnih stikih - to so turizem, sprejemanje gostov, restavracije, hoteli, potovanja, letalski prevozi. Hkrati so ljudje ugotovili, da je mogoče učinkovito delati na daljavo. To bo precej zmanjšalo povpraševanje po delu na lokaciji delodajalcev. Ljudje tudi ne bodo hoteli več potovati, če bodo vedeli, da jih po povratku čaka nekaj tednov karantene.

Povpraševanje po avtomobilih vsaj kratkoročno lahko višje

Zanimiva z vidika krize je avtomobilska industrija. »Kaj je alternativa avtomobilski industriji? Javni prevoz. Značilnost tega je veliko število ljudi. Ni nemogoče, da se bo v ZDA povpraševanje po avtih povečalo, dokler ljudje ne bodo imeli občutka, da je javni prevoz spet varna oblika potovanja. Vsaj na kratek rok bo lahko povpraševanje po avtomobilih večje. To bo imelo še druge splošne učinke. Ceste bodo polnejše, več bo prometa, večje bo povpraševanje po gorivu, na račun tega pa bodo ljudje morda kupovali česa drugega manj. Za avtomobilsko industrijo je torej težko reči, ali bo res najbolj na udaru. Vsaj v ZDA bo imela kriza lahko na to panogo prej pozitiven kot negativen učinek.«

Cene nepremičnin se bodo oblikovale na novo

Gotovo se bo kriza poznala tudi na trgu nepremičnin, kajti več ljudi je začelo delati na daljavo in ta trend se bo samo krepil, izpostavlja Zakrajšek. »Nekatere panoge z delom na daljavo ne bodo imele težav. Na trgu nepremičnin se bo na račun večjega obsega dela od doma pojavilo več komercialnih (poslovnih) nepremičnin, če se podjetja odločijo, da potrebujejo bistveno manj prostora. Cene se bodo oblikovale na novo. Iz tega naslova bodo morda mesta in države pobrale manj davkov, kar ima spet splošne učinke. Če bo manj ljudi delalo v mestnih in poslovnih središčih, bo to pomenilo tudi manj prometa v restavracijah in manj povpraševanja po drugih storitvah.« Po šoku, kakršen je koronakriza in pri katerem je jasno, da nekatera podjetja ne bodo preživela, so države pred dilemo — ali in do kakšne mere ohranjati podjetja pri življenju ali pa v celoti sprostiti tržne sile. Obe skrajnosti, popoln intervencionizem in na drugi strani laissez-faire, sta slabi, je prepričan Zakrajšek. »Izvozniki so gotovo pomembna gonilna sila gospodarstva. Dosegajo visoko dodano vrednost, navadno gre za dobra podjetja, dejavna v tehnoloških panogah. Še vedno pa ne moremo mimo tržnih mehanizmov. Ti se bodo morali spet vzpostaviti in takrat bodo tržne zakonitosti naredile svoje.«

Zakrajšek ocenjuje, da se je Slovenija na koronakrizo odzvala zelo dobro, učinkovito je obvladovala število okuženih. Poudarja, da je treba ločevati med kriznimi ukrepi, ko se odzivaš na trenutne razmere in je treba hitro pomagati, in med posebnostmi gospodarstva. »V Sloveniji je trg dela zelo popačen. Imamo relativno veliko prekarnega in študentskega dela. Za takšen trg dela je izredno težko oblikovati program, ki bi lahko zares pomagal. Slovenija po nujnih ukrepih in stabilizaciji razmer potrebuje korenite reforme, zlasti spremembo trga dela. Kriza je lahko torej tudi priložnost.« Bo pa dober odziv Slovenije na razmere gotovo imel vpliv v prihodnje - za investitorje, ki bodo gledali, kako se je država izkazala v kriznih razmerah, je to pomembno. Slovenija ima glede tega torej — sploh glede na nekatere države v soseščini — dober ugled. A to je dolgoročen kapital, ki ga je težko monetizirati, in je samo del tega, kar državo dela investicijsko zanimivo.« Toda trajalo bo precej časa, da se bo v Sloveniji spet vzpostavila relativno normalna rast, pravi Zakrajšek. »Druga težava pa je, da je Slovenija del EU, ki ima neučinkovito fiskalno politiko in s tega vidika ne more pomagati.«

Kaj sledi v primeru ponovitve pandemije?

Iz koronakrize smo se gotovo naučili določenih stvari, a premalo, razmišlja Zakrajšek. Tudi v primeru optimističnega scenarija bo izhod iz krize velik izziv, kajti globalne posledice bodo globoke in daljnosežne. »Čaka nas visoka brezposelnost, ki bo sicer Evropi po napovedih nižja kot v ZDA. Relativno dobro so jo za zdaj odnesli tisti, ki opravljajo intelektualno delo. Posledica krize bo gotovo še večja neenakost, kot smo jo poznali doslej.« Če pride nov šok, bo bistveno manj fiskalnega prostora, s katerimi bi ga lahko blažili, razmišlja Zakrajšek. Kje bodo države, ki najbolj potrebujejo investicije v javno infrastrukturo, v javno zdravstvo in v druge podporne sisteme, vzele denar za to, če vemo, da tega denarja ni? Politike po svetu bodo po krizi postale ostrejše, ekstremne politične opcije in populizmi še bolj izraziti. Tukaj nastopi izziv: kako se ob tem ukvarjati z dolgoročnimi problemi, s katerimi se soočamo? »V razmerah, ko grozijo trgovinske vojne in populizem, je zelo težko voditi politiko dolgoročnosti in konstruktivnosti, saj to poleg notranjih izzivov zahteva tudi veliko mednarodne koordinacije. Države se ne morejo kar zapreti. Toda reakcija številnih političnih sistemov ta trenutek je ravno ta — da zapirajo meje. Zgodovina nam pa jasno pove, da se taka dinamika ne konča dobro.