Po krizi: ponekod 70 odstotkov kadra preveč

Kakovost bivanja postaja pomembnejša, a kupna moč pada. Negotovost gospodarstva se izraža tudi kot strah pri zaposlenih. Avtor: Marko Vidrih (članek je objavljen v reviji SBC Podjetnik, izdaja junij 2020) Tako kot za vse gospodarstvo in prebivalstvo je tudi na področju pametnih domov eden od največjih izzivov v tem letu pričakovana recesija in upad zasebnih investicij.

Dva meseca zaustavitve

Podjetje Lunos je bilo na pričakovano gospodarsko krizo pripravljeno, a jih je pojav koronavirusa kljub temu presenetil. Zaradi vladnih ukrepov so morali za dva meseca popolnoma ustaviti poslovanje. Največje vprašanje je bilo, kako pri zaposlenih odpraviti strah pred neznanim, navajajo pri podjetju. Največjo nevarnost vidijo v pritiskanju na ljudi, naj spremenijo življenjske navade, in padcu kupne moči, največjo priložnost pa v dejstvu, da ponujajo proizvod, ki je visoko na prioritetni lestvici povprečno ozaveščenega kupca. Ne nazadnje bo kakovost bivanja končno postala pomembnejša kot marsikatera druga materialna dobrina, so prepričani pri podjetju Lunos.

Množično odpuščanje

Marija Petre, direktorica podjetja Petre Šotori, pravi, da so na največji izziv naleteli pri popolni reorganizaciji delavcev, saj so jim iz dejavnosti najema prireditvenih komponent (šotorov, pagod, paviljonov, odrov) odpovedali več kot 150 projektov. Drugi izziv za podjetje je bilo pospeševanje marketinških prijemov in raziskovanja trga za nove priložnosti (izdelovanje in najem manjših objektov, kot so paviljoni za vstopne točke pred bolnišnicami, šolami, vrtci, ter izdelovanje manjših ponjav). Glede na trenutno stanje v Avstriji in pri nas direktorica pričakuje upad v dejavnosti najema šotorov in prireditvenih komponent za najmanj 80 odstotkov. Največja nevarnost pa je morebiten drugi val okužb, opozarja Petretova, ki sicer zelo skromne priložnosti vidi v izdelovanju različnih ponjav, prekritij in manjših šotorov. Na tem področju se je v podjetju namreč pokazala minimalna rast, ki jo lahko podprejo z lastnimi kadri. Ob tem sogovornica poudarja, da se finančno ne pokrivajo; kljub vsemu imajo namreč 70 odstotkov presežka kadra, ki ga bodo morali odpustiti.

Ključ je povečanje produktivnosti zaposlenih

Podjetje Armat, ki se ukvarja s projektiranjem in izvedbo montažnih objektov, pa ima drugačno usodo. Največji izziv zanje je bilo preprečevanje okužbe, ohranitev zdravja in motivacije zaposlenih ter organizacija optimalnega procesa v času omejitev. Direktor podjetja Andrej Repše priložnosti vidi v razvoju novih proizvodov, povečanju produktivnosti ter dodatni krepitvi zavesti in pripadnosti zaposlenih. Repše pravi, da so med epidemijo v Sloveniji zabeležili rast povpraševanja in prodaj v segmentu programa nadstreškov, za katerega imajo tako finančni kot kadrovski potencial. Tudi pri podjetju Lunos, če jim bo omogočeno normalno nadaljnje poslovanje, s povečanjem produktivnosti pričakujejo rast prihodkov v primerjavi s prejšnjim letom.