INFO KORONAVIRUS: Povračilo za čakanje na delo boste lahko uveljavljali za dodaten mesec dni, spremembe tudi pri nadomestilih v primeru karantene

Izbrani nasveti

12. Julij 2020

INFO KORONAVIRUS: Povračilo za čakanje na delo boste lahko uveljavljali za dodaten mesec dni, spremembe tudi pri nadomestilih v primeru karantene

INFO KORONAVIRUS: Povračilo za čakanje na delo boste lahko uveljavljali za dodaten mesec dni, spremembe tudi pri nadomestilih v primeru karantene

Državni zbor je v četrtek, 09. julija 2020, sprejel besedilo Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV); v Uradnem listu pa je bil objavljen v petek, 10. julija 2020. Ključni sta spremembi, ki zadevata čakanje na delo (podaljšanje nadomestila za en mesec) in karanteno (prehod meje, stik z okuženo osebo). Z zadnjim ukrepom sta vlada in državni zbor sledila predlogu, ki ga je na odločevalce konec junija naslovil SBC.

Nadomestilo v primeru začasnega čakanja na delo

  • Podaljšuje se trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020, glede na stanje in potrebe na trgu dela. Vlada RS lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

Karantena v primeru prehoda meje in stika z okuženim

  • Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
  • Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
  • Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin: - smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, - smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj), - rojstva otroka. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Karantena in predlog SBC

SBC je odločevalcem konec junija predlagal, naj gre karantena po 1. juniju v breme države ali ZZZS, in ne delodajalca. Zaposlenim, ki bi jim morebiti po 01. 06. 2020 bila odrejena karantena, niso več upravičeni do 80 % nadomestila plače s strani države, temveč le do 50 % nadomestila oz ne manj kot 70 % minimalne plače, ki pa ga plača Podjetja so v teh časih, finančno že tako in tako precej obremenjena, prav tako tudi delavci. Prav bi bilo, da tudi »strošek« karantene (v znesku, ki je veljal do 01. 06. 2020), še naprej gre v breme ali države ali ZZZS. Teh primerov, ko morajo delavci v karanteno na ravni države, ni veliko, na drugi strani pa za posamezno podjetje to lahko predstavlja kar veliko breme.

Kako uveljavljati nadomestilo plače za delavca v karanteni

  • Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v tridesetih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
  • Vlogi za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Pomembno

- Določila zakona glede nadomestila plač delavcem  zaradi odrejene karantene, so pričela veljati v soboto, 11.07.2020. - Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. - Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. - V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. - Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

 

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Zahtevano
Zahtevano