INFO KORONAVIRUS: (tretji protikoronski paket) Pomoč turizmu in gostinstvu: kdo je upravičen in pod kakšnimi pogoji

Protikoronska pomoč: podpora gospodarstvu — objavljamo ključne poudarke iz predlaganega Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledice epidemije bolezni COVID-19 za državljanje in gospodarstvo (ZIUOOPE), ki ga je pred dnevi sprejel Državni zbor RS. 

>> PODPORA GOSPODARSTVU

- UPRAVIČENI DELODAJALCI

Do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je upravičen vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen: — neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, — delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, -  tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki (čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo) v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Upravičeni delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.

- PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV TER VIŠINA NADOMESTILA PLAČE

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po ZIUOOPE dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, vendar ne sme biti nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih iz 24. ZIUOOPE, višina nadomestila plače, določena s prejšnjim odstavkom, če zakon ne določa drugače.

VIŠINA DELNEGA POVRAČILA IZPLAČANEGA NADOMESTILA PLAČE

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno  nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 % nadomestila plače in prispevkov. Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

- POSTOPEK IN NAČIN UVELJAVLJANJA NADOMESTILA

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUOOPE z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020. Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je nad njim uveden postopek stečaja.

Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz tretjega odstavka 26. člena ZIUOOPE, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom. Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

- OBVEZNOST DELODAJALCA

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače. V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

- VRAČILO PREJETIH SREDSTEV

Če delodajalec ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi, mora prejeta sredstva v celoti vrniti. (Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu z ZIUOOPE, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

• - prejemanja sredstev in
• - po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

  Preberite tudi: 3. protikoronski zakon - kako do subvencij države v primeru skrajšanja polnega delovnega časa