INFO KORONAVIRUS: (protikoronska zakonodaja) Do katere višine je neobdavčen krizni dodatek in praktični odgovori na druga pogosta vprašanja

Odgovori na pogosta vprašanja, povezana s protikoronsko zakonodajo, ki je začela veljati v minulih tednih. Odgovore so pripravili v Skupini Simič & Partnerji (član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov), ki je specializirana za davčne in računovodske storitve.  Na aktualna vprašanja sta 7. maja 2020 na webinarju za člane SBC odgovarjala davčna strokovnjaka mag. Ivan Simič in Tanja Kaltnekar.

Podaljšanje obdobja za čakanje na delo?

Q: Ali bo obstajala možnost delodajalca napotiti delavca na čakanja na delo tudi po koncu veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP? A: Skladno z določili 138. člena ZDR-1 je že pred uveljavitvijo ZIUZEOP obstajala možnost, da delodajalec napoti delavca na čakanje, tako bo to možno tudi po koncu veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP. Vendar v tem primeru država ne bo krila povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavec ima po ZDR-1 pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove (povprečje mesečnih plač zadnjih 3 mesecev). Nadomestilo plače je v tem primeru lahko nižje od minimalne plače, saj ni omejeno z najnižjim zneskom. Za nekatere panoge, tiste najbolj prizadete, denimo turizem, vlada napoveduje podaljšanje ukrepov, vendar odločitve o tem, kateri bodo ti ukrepi iz ZIUZEOP, še ni. Je pa mogoče, da bo med njimi tudi možnost čakanja na delo.

Ali bo kdo vrnil krizni dodatek?

Q: Kdo vrača krizni dodatek v primeru, ko podjetje ugotovi, da ne bo utrpelo upad prihodkov za več kot 10%, država ali zaposleni? A: Do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so upravičeni delodajalci  za delavce v zasebnem sektorju (za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2),  ki delajo. V tem času prispevke v celoti plačuje Republika Slovenija. Povračilo prispevkov za PIZ s strani Republike Slovenije, kot tudi izplačilo kriznega dodatka ni vezano na pogoj iz 22. člena ZIUZEOP, torej padec prometa za več kot 10%.

Od kdaj se krije bolniško nadomestilo za covid-19?

Q: Imamo 3 delavce, ki so bili na bolniški od 15.03.- 30.03. Ali gre ta bolniška v breme delodajalca ali ZZZS? A: Na podlagi 56. člena ZIUZEOP gre začasna zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe do 11.04.2020 v breme delodajalca, od 11.04.2020 dalje gre v breme ZZZS. Torej, pravica do nadomestila plače v breme ZZZS pripada zavarovancem od uveljavitve ZIUZEOP (11. 4. 2020) do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela, oziroma najdlje do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, a ne več kot do 31. maja 2020. V kolikor pa je osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 — izolacija), pa gre zavarovančevo nadomestilo v višini 90% osnove že od prvega dne zadržanosti od dela v breme ZZZS. Več najdete na tej povezavi na spletni strani ZZZS. 

Do katere višine je neobdavčen krizni dodatek?

Q: Ali se lahko izplača neobdavčen krizni dodatek tudi zaposlenemu s plačo višjo od trikratnika minimalne plače? A: Krizni dodatek se lahko izplača delavcu, ki ima višjo plačo od trikratnika minimalne plače, vendar je v tem primeru krizni dodatek obdavčen enako kot  plača.

Ali je podjetnik, ki je delno v pokoju, upravičen do mesečnega temeljnega dohodka?

Q: Ali je samostojni podjetnik, ki je za 4 ure zaposlen, za 4 ure pa v pokoju, upravičen do mesečnega temeljnega dohodka? A: Samostojni podjetnik, ki je 4 ure zaposlen in 4 ure v pokoju je, v kolikor ima poravnane vse obveznosti do FURS-a, upravičen do mesečnega temeljnega dohodka, in sicer v sorazmernem delu.

Kateri meseci se upoštevajo pri limitu za krizni dodatek?

Q: Kateri meseci se pri limitu 3-kratnik plače upoštevajo pri upravičenosti do kriznega dodatka? Ali se za aprilsko plačo upoštevajo meseci januar, februar, marec in za majsko plačo mesec februar, marec in april? A: Upravičenci do kriznega dodatka so zaposleni (v zasebnem sektorju), ki delajo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, kar trenutno znaša 2.821 EUR bruto. Upošteva se tako njegova zadnja izplačana mesečna plača in vsi, ki so v predhodnem mesecu imeli višjo bruto plačo kot 2.821 EUR bruto, niso upravičeni do kriznega dodatka.

Ali se lahko dobi povračilo kriznega dodatka invalidom iz kvote?

Q: Ali se lahko vloži vloga za povračilo kriznega dodatka zaposlenim invalidom, ki jih moramo imeti zaposlene zaradi kvote? A: Za invalide nad kvoto je delodajalec dolžan zagotoviti krizni dodatek, vendar ga ne more zahtevati nazaj od Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega skladu Republike Slovenije. To lahko zahtevajo nazaj zgolj invalidska podjetja.

Od kdaj velja spremenjena določba 24. člena (vrnitev delavca na čakanju na delo za 7 dni)?

Q: Od kdaj dalje velja spremenjena določba 24. člena, ki govori, da ima delavec pravico, da se v času začasnega čakanja na delo, na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu (prej je veljalo do 7 zaporednih dni)? Ali določba velja za nazaj od 13.03.2020 dalje ali od 01.05.2020 dalje? A: Spremenjena določba 24. člena velja od 01.05.2020 dalje.

Kateri bruto znesek se upošteva pri limitu za krizni dodatek?

Q: Ali se pri določanju limita do upravičenosti do kriznega dodatka  delavca upošteva I. bruto ali II. bruto (bruto-bruto)? A: Pri upravičenosti do kriznega dodatka se upoštevati I. bruto.