Predlogi SBC za 2. sveženj ukrepov zaradi epidemije covid-19

PREDLOGI SBC ZA 2. SVEŽENJ UKREPOV ZARADI EPIDEMIJE COVID-19

Preliminarna izhodišča:

1. Izboljšati je nujno tista določila v protikoronskem megazakonu (1. svežnju) , ki povzročajo med podjetniki in podjetji precejšnjo negotovost, ta pa lahko vodi do negativnih ukrepov: večjega odpuščanja...Smer zakona je prava, cilji tudi, z upoštevanjem amandmajev, ki so jih predlagali SBC in druge gospodarske organizacije, pa bomo v večji meri dosegli te cilje.
2. V 2. svežnju ukrepov naj bo prvo izhodišče s poudarkom na podpori dobrim podjetjem, prizadetim zaradi krize. To naj bo osnovno izhodišče.
3. Drugo izhodišče za 2. sveženj pa naj no povezano z zelo različnimi razmerami v različnih podjetjih in panogah, ob upoštevanju, da bomo doživeli več valov krize. Zato naj ukrepi veljajo, dokler se povpraševanje ne stabilizira na vsaj 80% iz leta 2019. Primeri takšnih panog: turizem in z njim povezani dobavitelji, b. v gradbeništvu se bo kriza šele čutila, c. nekatera podjetja iz industrije, storitvenega in drugih sektorjev bodo prej izšli iz krize, drugi pozneje, zato predlagamo, da se ukrepi nanašajo na prizadetost podjetij in ne panoge.

 NAJPOMEMBNEJŠI PREDLOGI SBC ZA 2. SVEŽENJ UKREPOV — LIKVIDNOSTNI ŠOK 

1.           Podaljšanje ukrepov za najbolj prizadeta podjetja 

Težava:

Določena podjetja bodo bolj prizadeta kot druga, še posebej v panogah turizma, gostinstva, organizacije dogodkov in v drugih, s temi področji povezanih podjetjih. Rešitev 1: Že sprejeti ukrepi se za ta podjetja podaljšajo do konca vzpostavitve tega sektorja na vzdržno operativno raven (npr 80% obsega poslovanja iz leta 2019) Rešitev 2: Spodbujati, da si bo slovenski turizem opomogel tudi na račun večjega števila domačih gostov (npr. delno subvencioniranje počitnic s strani države v kolikor počitnikuješ v Sloveniji itd. — princip vavčerjev, kjer na primer vsak polnoletni državljan dobi 150 EUR, ki jih lahko porabi le v Sloveniji.)

2.           Direktne subvencije podjetjem v turizmu kot najbolj prizadeti panogi in z njim pretežno povezanim podjetjem iz povezanih panog

Težava:

Turistična panoga je bila izrazito prizadeta že pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji, obenem pa bo okrevanje te panoge še bistveno daljše kot v povprečju drugim panogam. Rešitev: Subvencije se prednostno podelijo podjetjem, ki so v preteklosti zaradi dobrega poslovanja največ prispevala v javne blagajne in izkazala najboljše rezultate. Ta podjetja so tudi najbolj perspektivna in se bodo najhitreje lahko postavila na noge.

3.           Hitra likvidnost — garancija in odkup terjatev ali poroštva na poplačila

Težava:

Zaradi zastoja gospodarstva tako doma kot v tujini se dogajajo večje zamude tako zavarovanih kot tudi nezavarovanih terjatev. Pojavil se bo domino efekt neplačil.  Hkrati pa določene panoge ne morejo več pridobiti limitov pri kreditnih zavarovalnicah (npr. Hotelske verige). Rešitev: Vzpostavitev državnih garancij zavarovanj za terjatve, do domačih in tujih kupcev, in financiranje le teh preko že obstoječih platform s pomočjo javno zasebnega partnerstva. Pri tem je pomembno ločiti zavarovane, nezavarovane in najbolj tvegane terjatve. Zaradi nevarnosti težav z verižno likvidnostjo na mednarodni ravni pozornost velja usmeriti še posebej tudi na izziv terjatev slovenskih družb do končnih kupcev v tujini. Dodatna pojasnila k točki 2: Najhitrejši ukrep in direktna injekcija firmam brez likvidnosti je odkup vseh terjatev v roku do 5 dni. Vzpostavitev 2 stebrov (kot v energetiki) za odkup nezavarovanih terjatev (en preko DUTB, drugi verjetno preko SID banke). Vendar naj bo to v obeh primerih joint venture oz neka oblika javno-zasebnega partnerstva. Tako se bo vsaj delno omejili javno »preferiranje« posameznih podjetij, izogne so očitku državne pomoči, ohrani se skrb, da se denar izterja in da se HITRO odvija proces odkupa. Politiko odkupov — kvalitetni razredi in % diskonti — se lahko zelo pragmatično določijo. Opozarjamo, da je smiselno uporabit privatne platforme, ker bo tako učinkovitejše delovanje. Primer: mikro in mala podjetja, ki so odvisna od mesečnih prihodkov, se zdaj že poslužujejo prodaje terjatev na »črnem trgu« z diskonti tudi do 25%, samo, da bodo imeli za plače in material.

4. Dolgoročna likvidnost gospodarstva — poroštva/garancije države za nova posojila

Težava:

Zaradi reprograma kreditov na bankah se le temu poslabša bonitetna ocena, kar vodi v slabšanje portfelja bank in potrebo po kapitalski ustreznosti. Zaradi tega je tudi zastalo odobravanje novih posojil, leasingov. To lahko dolgoročno vodi v kreditni krč, ki bo vodil v nov val težav. Rešitev: Za vse novo izdane kredite, ki jih izdajo vse finančne ustanove (SKD dejavnost K) v času pandemije in katerih namen je zagotavljanje likvidnosti in tudi refinanciranje razvojnih projektov, država zagotovi poroštvo. Višina ukrepa: 3 milijarde evrov izvenbilančnih garancij, ki nimajo direktnega vpliva na izdatke države. Dodatna pojasnila k točki 1: Po mnenju ekonomista Boleta bi bilo najbolje vzpostaviti običajno posojilno garancijsko shemo za vsa posojila, tako za odobravanje novih posojil kot za podaljševanje starih. Potreben obseg fiskalnih obveznosti bi bil pri takšnem ukrepu sicer velik (okoli tri milijarde evrov), vendar bi to bile v celoti le garancije, torej zunajbilančne obveznost države. Opozoriti je treba, da če se želijo v shemo vključiti (zaradi čim širše likvidnostne podpore) tudi posojila nižjih bonitet (in ne le A in B), potem je nujno, da je garancijska osnova neto vrednost posojila, in ne bruto. V nasprotnem primeru bodo unovčitve garancij po nepotrebnem precej večje!  Predlagamo da, za vse novo izdane kredite, ki jih v času pandemije izdajo vse finančne ustanove (SKD dejavnost K) in katerih namen je zagotavljanje likvidnosti, država (verjetno preko SID banke) zagotovi poroštvo v določeni višini (recimo vsaj v višini do 80%). Kot je razvidno iz poslane priloge je ravno to tudi že v planu v Nemčiji, Franciji in Angliji v celo višjih deležih do 80%. Trenutno je sprejet predlog, da bo SID dala poroštvo na moratorij, kar ni najbolj logično, saj verjetno to ni zadosten likvidnostni ukrep, poleg tega se - v kolikor pri bankah reprogramiraš kredit - takoj poslabša bonitetna ocena, kar bo posledično vodilo v slabšanje portfelja bank, višje obresti kasneje in posledično tudi večji pritisk na kapitalsko ustreznost. Takoda je likvidnost boljše reševati z novo izdanimi krediti s poroštvom SID-a, saj bi to manj vplivalo na kreditno kakovost portfelja bank. Presežne likvidnosti za nove kredite pa imajo banke itak dovolj.

5.           Davčni ukrep za večjo likvidnost: DDV naj se odvaja na osnovi plačane realizacije

Težava:

DDV se zdaj praviloma odvaja na osnovi fakturirane realizacije, ne plačane. Če bi uveljavili preprosto pravilo plačila po plačani realizaciji, bi to likvidnostno pripomoglo zelo širokemu krogu podjetij in podjetnikov. Rešitev: Pravni subjekt, ki z verodostojno, izterljivo listino izkaže terjatev, odvede DDV na osnovi plačane in ne fakturirane realizacije.

DODATNI POMEMBNI PROTIRECESIJSKI UKREPI, KI BODO NASLOVILI EKONOMSKO KRIZO, KI SLEDI TRENUTNI ZDRAVSTVENI IN LIKVIDNOSTNI KRIZI

6. Zagon velikih investicij in administracije v javnem sektorju (gradbena dovoljenja, itd.)

Težava:

Zaradi nedelovanja administracije javnega sektorja se ne izdajajo nova gradbena in ostala dovoljenja (registracije, itd,..). Zaradi tega bo prišlo do kasnejšega zastoja gradbeniškega ter avtomobilskega dela gospodarstva. Zaradi pričakovanega upada investicij predlagamo tudi močnejši zagon javnih investicij. Rešitev 1: Zagon in hkrati hitra debirokratizacja tega dela javnega sektorja, saj se lahko opravlja z oddaljenim dostopom. Rešitev 2: Močnejši zagon javnih investicij.  

7. Skrajšanje plačilnih rokov pri vseh javnih naročnikih (država, občine, bolnice, šole, itn.)

Rešitev: Na 10 dni naj se skrajšajo vsi plačilni roki pri vseh javnih naročnikih. V kolikor to zaradi likvidnosti posamezne institucije ni možno, potem opcija brezplačne odprodaje terjatev DUTB / SID. 

8. Čim hitrejša odprava omejitev za gospodarsko delovanje po načelu »V službi moramo biti vsaj tako varni kot doma.«

 Težava:

Veliko panog lahko deluje nemoteno ob ustreznem spoštovanju zaščitnih ukrepov. Zaradi tega se dela večja škoda in povečuje delo na črno. Obenem nedelovanje gospodarstva in oviranje mednarodne logistike povzroča veliko škodo. Rešitev 1: Kjer se lahko z zakonodajo lahko uredi primerne zaščitne ukrepe (vulkanizerji, avtopralnice...), naj sprostijo delovanje teh podjetij takoj, saj ne povečujejo rizika širitve virusa ob spoštovanju pravilnih zaščitnih ukrepov po vzoru ostalih držav EU. Rešitev 2: Odprava čim več omejitev za gospodarsko delovanje po 12.4.2020, ker smo se ljudje že privadili na odgovorno ravnanje. Rešitev 3: Država Slovenija naj v času pandemije dodatno prizadevanje nameni vsem nemotenemu transportu surovin, polizdelkov in izdelkov za potrebe gospodarstva ob uvozu Slovenijo, kot tudi za izvoz surovin, polizdelkov in izdelkov do ciljnih trgov slovenskih podjetij. Dodatna pojasnila: Če bo karantena trajala predolgo, bodo zahtevani vložki s strani države še večji in neučinkoviti. Prav tako se približujem točki preloma, kjer bo prebivalstvo bolj prizadeto zaradi nedelovanja gospodarstva kot zaradi virusa. V Italiji se podjetja že pripravljajo na zagon gospodarstva, zlasti takoj, ko bodo na voljo hitri testi. Po najnovejših informacijah bodo industrijo zagnali po Veliki noči. Ob tem se je treba držati dveh pomembnih načel:

• Za vse zaposlene morajo podjetja poskrbeti tako, da »bodo vsaj tako zdravstveno varni kot doma, če skrbijo za vsa priporočila zdravstvenih in drugih strokovnjakov«.
• Odgovornost za kršitve mora biti na strani podjetij (če ne poskrbijo za maksimalne ukrepe za varovanje zdravja) in hkrati zaposlenih (če kljub ukrepom, ki jih je uvedlo podjetje, te ukrepe ne upoštevajo).

Ljubljana, 06.04.2020