INFO KORONAVIRUS: Protikoronski megazakon sprejet. Pojasnjujemo glavne spremembe. Rok za vloge delodajalcev za delavce na čakanju je podaljšan.

Izbrani nasveti

23. April 2020

INFO KORONAVIRUS: Protikoronski megazakon sprejet. Pojasnjujemo glavne spremembe. Rok za vloge delodajalcev za delavce na čakanju je podaljšan.

INFO KORONAVIRUS: Protikoronski megazakon sprejet. Pojasnjujemo glavne spremembe. Rok za vloge delodajalcev za delavce na čakanju je podaljšan.

Objavljamo bistvene spremembe in dopolnitve protikoronskega megazakona (ZIUZEOP),  ki ga je v torek, 28. aprila 2020, sprejel Državni zbor RS. Zakon je začel veljati 1. maja. Pomembno opozorilo: s spremembami zakona je podaljšan rok za vložitev vloge za povračilo nadomestila plače za delavca na čakanju oziroma za delavce, ki so odsotni zaradi višje sile - rok je podaljšan na čas osem dni po uveljavitvi sprememb in dopolnitev protikoronskega megazakona.

Državni zbor RS je sprejel Zakon o spremembam in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo ( ZIUZEOP-A), s katerim se popravljajo nejasnosti in ZIUZEOP in določajo dodatni ukrepi za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Zakon je začel veljati 1. maja (po objavi v Uradnem listu RS).  Čistopis ZIUZEOP-A, ki ga je dne 28. aprila 2020 sprejel DZ, je dostopen na tej povezavi.

POMEMBNO: V popravkih ZIUZEOP je v 52. členu določeno podaljšanje roka za vložitev vloge oziroma izjave iz šestega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 38. člena ZIUZEOP (za povračilo nadomestila plače za delavca na čakanju oziroma za delavce, ki so odsotni zaradi višje sile). Popravek ZIUZEOP določa, da delodajalec, ki vloge za pravico do povračila nadomestila plače, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020 dalje, ni vložil do 18. aprila 2020, lahko to stori še naknadno, in sicer v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

NAJPOMEMBNEJŠI POPRAVKI SO:

  • Do ukrepov so upravičeni tudi nekateri delodajalci iz skupine K po standardni klasifikaciji dejavnosti (finančne in zavarovalniške dejavnosti)
V prvem odstavku 22. členu se razširja upravičenje do ukrepov tudi na delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in nima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. S tem se manjše delodajalce iz navedene skupine dejavnosti vključi v ukrep.
  • Do ukrepov povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019
Predlagana sprememba drugega odstavka 22. člena razrešuje problematiko ugotavljanja upravičenosti pri tistih delodajalcih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti, ali v letu 2019 niso poslovali. Prav tako se spremina odstopek upada prihodkov in obdobje v katerem se ta odstotek ugotavlja. Primeroma bo delodajalec, ki je pričel s poslovanjem avgusta 2019, izračunal pogoj tako, da bo prihodke leta 2019 delil s številom mesecev poslovanja v letu 2019 (5 mesecev) in jih primerjal s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020 (prihodki leta 2020 deljeno z 12 meseci). Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
  • Delodajalec lahko delavca pokliče na delo do 7 dni v tekočem mesecu (določba bo veljala od naslednjega dne od objave v Uradnem listu)
Predlagana sprememba črta besedo zaporednih, tako da lahko delodajalec delavca, ki je na začasnem čakanju na delo, pokliče da se vrne na delo, vendar ne za več kot 7 dni v tekočem mesecu (lahko so zaporedni ali poljubni dnevi razporejeni čez cel mesec). Trenutno tolmačenje Zavoda za zaposlovanje RS je (po navodilih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), da mora delodajalec za čas, ko delavca pokliče nazaj na delo do največ 7 (zaporedni) dni v tekočem mesecu, za te dni plačati plačo, oproščen pa je plačila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako pa se čakanje ne pretrga (v kolikor delavec pride nazaj na delo do 7 (zaporednih) dni v tekočem mesecu), kar pomeni, da ni potrebno vložiti nove vloge s katero delodajalec pošlje delavca na čakanje.
  • Višina nadomestila plače je enaka tako za delavce, ki delajo pri delodajalcu, ki so upravičeni do ukrepov iz ZIUZEOP, kut tudi tisti delavci, katerih delodajalci niso upravičeni do ukrepov iz ZIUZEOP
Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, razen če ta zakon določa drugače. Z dopolnitvijo člena se jasno določa, da so do nadomestila plače v višini kot je določena z ZIUZEOP, ki ureja delovna razmerja, za primer nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ob tem, da nadomestilo ne sme biti manjše od minimalne plače v Republiki Sloveniji, upravičeni vsi delavci v času veljavnosti ukrepov po tem zakonu, ki ne delajo zaradi začasnega čakanja na delo ali višje sile, razen tistih, za katere ta zakon izrecno določa drugače.
  • Jasno se določa, da oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja za čas veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP ter za plače in tista nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, razen za nadomestilo plače za čas čakanja na delo ali odsotnosti zaradi višje sile
Z določbo se jasno določi, da gre za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za plače in tista nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, razen za nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo in odsotnosti z dela zaradi višje sile. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tako prispevke zavarovanca, kot prispevek delodajalca) velja za tiste delodajalce za delavce, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu niso na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela iz razloga višje sile po tem zakonu. To pomeni, da se oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prizna tudi npr. za čas, ko so zaposleni na letnem dopustu ali odsotni zaradi bolniškega staleža v breme delodajalca ter prejemajo nadomestilo plače v skladu z drugim in tretjim odstavkom 137. člena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila plač, ki se izplačujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera že ZIUZEOP določa oprostitev vseh prispevkov, ter bonitete in drugih dohodkov iz dela, ki niso del plače. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZIUZEOP pa na primer ne velja v času odsotnosti zaradi bolniškega staleža, kadar delodajalec dobi povrnjeno nadomestilo plače s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
  • Delavci so upravičeni do sorazmernega dela kriznega dodatka, v kolikor delavec ne dela cel mesec oz v kolikor ukrepi ne trajajo cel mesec in v kolikor imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Krizni dodatek morajo izplačati vsi delodajalci za delavce, ki delajo, medtem ko so po prvem odstavku oproščeni prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanja vsi delodajalci za vse delavce, razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile po tem zakonu. Torej oprostitev prispevkov po 33. členu lahko uveljavljajo tudi za nekatere delavce, ki ne delajo (npr. ki so na dopustu), medtem, ko imajo obveznost izplačila kriznega dodatka samo za delavce, ki dejansko delajo. Zakon po novem predvideva, da delavcu pripada celotni dodatek za posamezni mesec, če opravlja delo vse dni v mesecu po razporejenem delovnem koledarju. V kolikor je delavec določeno število dni odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti, mu pripada ustrezen sorazmerni del dodatka. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz drugega odstavka 33. člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
  • Invalidska podjetja in zaposlitveni centri lahko uveljavljajo pravico do povračila kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela
Ker so invalidska podjetja in zaposlitveni centri po zakonu že oproščeni prispevkov za pokojninsko zavarovanje ne bodo mogli kriznega dodatka izplačati iz dodatnih zadržanih sredstev iz naslova oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 33. členu. Prav tako v teh izrednih razmerah invalidska podjetja in zaposlitveni centri praktično ne bodo imeli finančnih virov oz. dodatnih vzpodbud za ohranitev zaposlovanja invalida in za zagotovitev finančne stabilnosti sebe kod delodajalca, ki edino tako v kriznih situacijah, lahko zagotovi ohranitev zaposlitev. Tako lahko invalidska podjetja in zaposlitveni centri pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena ZIUZEOP za vsakega zaposlenega invalida, ki dela. Ne glede na četrti odstavek 33. člena ZIUZEOP je zaposleni invalid upravičen do mesečnega kriznega dodatka v nezmanjšani višini. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri pa morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 — uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 — ZPIZ-2 in 98/14).
  • Kriterij bistveno zmanjšanega obsega dela pri samozaposlenih je izenačen s kriterijem za ostale delodajalce - prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019
Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Predlagana sprememba 37. člena ZIUZEOP določa prihodkovni pogoj upravičenosti do pomoči in razrešuje problematiko ugotavljanja upravičenosti pri tistih samozaposlenih, ki ne poslujejo celo leto, imajo sezonsko naravo dejavnosti, ali v letu 2019 niso poslovali. Šteje, da upravičenec ne posluje, če njegovo podjetje ni poslovno aktivno. To primeroma pomeni, da je samozaposleni odsoten zaradi bolezni in je njegovo podjetje v tem času neaktivno, torej ne izvaja poslovnih aktivnosti preko drugih deležnikov (npr. zaposlenih, študentov, družinskih članov in drugih). Ne glede na navedeno pa to, da ne posluje, ne vključuje tudi obdobja, za katero upravičenec uveljavlja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo (materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo), kar izhaja iz opredelitve prihodkov iz predloga spremenjenega tretjega odstavka 37. člena ZIUZEOP.
  • Dodatne olajšave za donacije
Določa se posebno (interventno), dodatno olajšavo za donacije, ki je tudi po obsegu širša od veljavne olajšave za donacije za nepridobitne namene nepridobitnim organizacijam po ZDDPO-2 in ZDoh-2. Kot veljavno olajšavo se tudi dodatno olajšavo po tem členu uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2 oziroma za dohodnini od dohodkov iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo po ZDoh-2. Za olajšavo se glede na obliko zbiranja sredstev (na TRR) kvalificirajo samo izplačila v denarju v obdobju epidemije COVID-19, in sicer izplačila na določljiv račun. Zaradi zagotavljanja pravice prostega pretoka kapitala v EU in zaradi solidarnosti se olajšava lahko uveljavlja tudi za izplačila na vsebinsko enake račune drugih držav EU. Ta olajšava je, tako kot osnovna po 59. členu ZDDPO-2 oziroma po 66. členu ZDoh-2, omejena z višino davčne osnove, dopuščeno pa je prenašanje presežka v naslednja tri davčna obdobja. Kot vse olajšave po ZDDPO-2 in olajšave po ZDoh-2, vezane na dohodke iz dejavnosti, je tudi ta olajšava omejena po 59.a členu ZDDPO-2 oziroma po drugem odstavku 67. člena ZDoh-2, torej omejitev največ v višini 63% davčne osnove, se uporablja tudi za olajšavo po tem členu, kar izhaja iz samega besedila navedenega člena.
  • Vračilo pomoči pride v poštev v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Pozor: pomoč se ne vrača v primeru vračila nagrad zaposlenim
S predlagano spremembo se zagotovi, da se delodajalce, ki uveljavljajo pravice, na katere nimajo vpliva, izključi iz obveznosti vračila, če delijo dobiček. Ureditev v 99. členu, ki ureja skupne pogoje za določena upravičenja in nadzor, se spreminja tako, da bodo pogoji odvisni od ravnanja delodajalca, na katera je imel možnost s svojim ravnanjem in načinom poslovanja vplivati. Iz tega razloga vračilo sredstev v primerih povračila nadomestila višje sile in oprostitve prispevkov iz tega namena ter v primeru delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju ni več predvidena. Delodajalec na odsotnost delavcev iz višje sile ne more vplivati, temveč se ji mora prilagoditi, prav tako pa ne more vplivati na delno oprostitev prispevkov iz 33. člena, ki je avtomatska, hkrati pa je tudi zavezan k izplačilu kriznega dodatka. S predlagano spremembo se jasno določi obdobje, v katerem in za katerega upravičenci ne morejo izplačati dobičkov, opraviti nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačevati nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma morajo v teh primerih vrniti prejeta sredstva po ZUIZEOP. Prejeta sredstva morajo vrniti, če so navedena izplačila izplačana v letu 2020 in ne glede na to, na katero poslovno leto se nanašajo. Prejeta sredstva morajo vrniti tudi, če se navedena izplačila, izplačana po letu 2020, nanašajo na poslovno leto 2020. Primeroma izplačani dobički preteklih let v letu 2020 predstavljajo izpolnitev pogoja za vračilo prejetih sredstev po ZUIZEOP, enako tudi izplačani dobički leta 2020 v naslednjih letih. Po novem tako velja, da subjekt, ki je uveljavil: -  povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1 tega zakona, -  oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega zakona ali -  izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

 

Preberite tudi: (protikorona paket 2): Kaj za podjetja prinaša likvidnostni zakon za blažitev posledic koronavirusa?

  

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Zahtevano
Zahtevano
To spletno mesto varuje Google reCAPTCHA in veljata Politika zasebnosti in Pogoji storitve.