INFO KORONAVIRUS: (pravni nasvet) Kako ravnati v primeru motenj proizvodnje in dobav zaradi koronavirusa

V času, ko koronavirus povzroča motnje proizvodnje in dobave, naj podjetja natančno analizirajo pogodbene podlage, posebej določbe o višji sili, in poiščejo tisto možnost, ki omogoča najboljši ekonomski izhod. Pri tem je treba ugotoviti, po katerem pravu se presoja posamezno pogodbeno razmerje. Od tega je odvisna končna presoja, kako naj podjetja ravnajo v primeru motenj, pojasnjujejo v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Odgovora o mogočih posledicah motenj, ki so posledica širjenja koronavirusa, ni mogoče podati vnaprej. Treba je ugotoviti, po katerem pravu se presoja posamezno pogodbeno razmerje. Določbe o višji sili se namreč razlagajo v skladu s pravom, ki se uporablja za pogodbo. Če pogodba nima določil o višji sili, se bodo uporablila zakonska določila prava, ki ureja pogodbeno razmerje, poudarjajo v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

Splošno pravilo: obvestiti takoj ko je to mogoče

Splošno pravilo je, da mora pogodbenica, ki jo je prizadela višja sila, nasprotno stranko nemudoma obvestiti o:

• nastanku,
• vrsti
• in morebitnem trajanju okoliščin, ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

V nasprotnem primeru se praviloma ne more sklicevati na višjo silo.

Če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča...

V tem primeru je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti. Tudi po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (t.i. Dunajski konvenciji, Ur. l. SRS, št. 10/1984) je pogodbena stranka oproščena odgovornosti, če dokaže, da svoje obveznosti ni izpolnila zaradi ovire, ki je bila zunaj njenega nadzora, in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti oziroma premaga posledice.

Če pride do spora: dokazovati mora, kdor se sklicuje na višjo silo

Razmere so na različnih delih sveta različne in vsekakor lahko pride tudi do spora o obstoju višje sile, pri čemer velja, da je dokazno breme na stranki, ki se nanjo sklicuje. V določenih primerih je celo mogoče pridobiti potrdila o obstoju višje sile (takšno potrdilo na primer izdaja kitajski svet za promocijo mednarodne trgovine), ki lahko koristijo tudi v morebitnem sodnem sporu, pojasnjujejo v odvetniški družbi.

Kako se razlaga višja sila

Pojem višje sile se praviloma razlaga restriktivno. Takšno je tudi stališče slovenske sodne prakse, predvsem glede elementa nepričakovanosti in neprepričljivosti. Stranke, ki vstopajo v nove pogodbene odnose danes, ko posledice in ukrepi zaradi virusa niso več nujno nepričakovane in nepredvidljive, se bodo zato na zakonska določila o višji sili in spremenjenih okoliščinah težko sklicevale. V odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji zato svetujejo, da podjetja še več pozornosti posvetijo pogodbeni fazi in v pogodbe vključijo:

• natančne določbe o obveznostih strank (na primer: dolžnost zmanjševanja škode, obveznost zagotovitve alternativnega vira dobav in podobno),
• določbe o delitvi in omejitvi odgovornosti ob nadaljnjem poslabšanju razmer
• ter določbe o posledicah morebitne delne ali popolne nemožnosti izpolnitve.