Izbrani nasveti
•12. Marec 2020
Interventni zakon, ki ga je potrdil državni zbor, določa pomoč države v dveh primerih: a.) ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo, b.) in kadar delavec zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bo mogel opravljati dela. Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače ima naslednje ključne poudarke zakona:
Na vladi pravijo, da so cilji predloga zakona naslednji: — ohranitev vsaj 50 odstotkov zaposlitev v podjetjih, ki se spoprijemajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in — blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti.
Kdaj bo pomagala država
Grafika: Vlada RS Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene. Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji: — da predloži opis poslovnega položaja, — da na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter — da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Kaj morajo delodajalci storiti, preden delavce napotijo na začasno čakanje na delo
Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani vlade na tej povezavi.