Če zaposlenim omogočite cepljenje proti gripi, lahko to uveljavljate kot davčno ugodnost

Delodajalci lahko izkoristite možnost, da se cepljenje proti gripi, ki ste ga omogočili zaposlenim, ne šteje v njihovo davčno osnovo. Zakon o dohodnini namreč določa, da se bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Cena cepljenja proti gripi je po javno dostopnih podatkih 14 evrov.  Podjetja so pogosto pripravljena pomagati s plačilom stroškov za cepljenje zaposlenih proti gripi, zato smo v SBC — Klubu slovenskih podjetnikov preverili davčne ugodnosti, ki so na tej podlagi na voljo delodajalcem. Ko gre za cepljenje zaposlenih proti gripi, je treba odgovoriti predvsem na vprašanje obračunavanja bonitete zaposlenim. Zakon o dohodnini v 4. točki 3. odstavka 39. člena med boniteto uvršča tudi plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, če ta ne izvirajo iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca. Gre torej za cepljenje zoper določena tveganja, ki jih ugotovi pooblaščeni izvajalec medicine dela oziroma varnostni inženir. Ta tveganja so vključena v izjavo o varnosti z oceno tveganja (primer: cepljenje zdravstvenih delavcev zoper hepatitis B, cepljenje gozdarjev zoper klopni meningoencefalitis zaradi tveganj dela v gozdu. Peti odstavek 39. člena Zakona o dohodnini določa, da se bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov. Glede na to, da redna cena cepiva na podlagi javno dostopnih cenikov znaša 14 evrov, je mogoče že na podlagi te določbe delojemalcem omogočiti cepljenje proti gripi na davčno ugodnejši način ob upoštevanju vseh posameznih bonitet v mesecu na zaposlenega.

Ukrepi varnosti in zdravja, ki ne štejejo kot boniteta zaposlenim

V ZDoh-2 so že oblikovane nekatere oprostitve, med katere se lahko uvrstijo številni ukrepi na področju promocije zdravja na delovnem mestu. V boniteto tako ne štejejo:

1. Ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (na primer regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti),
2. splošna oprostitev manjših bonitet do vrednosti 15 evrov na mesec na zaposlenega (opozorilo: gre za skupno vrednost manjših bonitet v posameznem mesecu — na primer sveže sadje, preventivno cepljenje proti gripi — skupna vrednost vseh teh bonitet pa ne sme preseči omejitve 15 evrov),
3. cepljenja pod določenimi pogoji, če izvirajo tveganja iz izjave o varnosti z oceno tveganja,
4. izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu.

SBC predlaga: izvzem cepljenja proti boleznim, ki imajo širši vpliv na družbo V SBC — Klub slovenskih podjetnikov smo na pobudo članov predlagali spremembo 39. člena Zakona o dohodnini, na podlagi katere se med boniteto zaposlenim ne bi štelo plačilo delodajalca za stroške cepljenje zaposlenih, kadar gre za nalezljive bolezni, ki lahko imajo širši vpliv na družbo (na primer: gripa). Tovrstne bolezni, ki bi lahko sodile v omenjeno kategorijo in bi bile deležne izvzema cepljenja, bi vsako leto določil Nacionalni inštitut za javno zdravje. S tem bi oblikovali tudi politiko spodbujanja preventivnega cepljenja s pomočjo davčne politike. To bi dolgoročno vplivalo tako na znižanje stroškov javnega zdravstvenega sistema kot na zniževanje stroškov za gospodarstvo. Znano je, da cepljenje rešuje življenja in pomaga preprečevati širjenje obolenj zaradi virusov. S tem se zmanjšujejo negativni vplivi na zaposlenega in njegovo družino,  družbeni stroški (manj obiskov zdravnika, manj tveganj za dolgotrajna obolenja, ki terjajo bolniško odsotnost in plačilo bolniškega nadomestila s strani ZZZS) in vpliv na delodajalca (bolniško nadomestilo, tveganje širjenja bolezni na druge zaposlene in s tem izpad proizvodnje zaradi bolniške odsotnosti, boljša organizacijska klima in počutje pri delodajalcu).