Slovenija je okolje z visoko obdavčenim delom, plače pri nas so med bolj obremenjenimi, med državami OECD se uvrščamo na šesto mesto, v poglobljenem prispevku navaja spletni medij 24ur.com. V tako imenovani davčni primež se štejejo povprečni bruto prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina. Lani smo imeli 43,6-odstotno obremenitev dela, izračun se nanaša na samsko zaposleno osebo. V povprečju je bil lani davčni primež v državah OECD 34,6-odstoten, v EU (v 22 državah, ki so tudi članice OECD) pa 41,3-odstoten, pišejo pri 24ur.

Slovenija je okolje z visoko obdavčenim delom, plače pri nas so med bolj obremenjenimi, med državami OECD se uvrščamo na šesto mesto, v poglobljenem prispevku navaja spletni medij 24ur.com. V tako imenovani davčni primež se štejejo povprečni bruto prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina. Lani smo imeli 43,6-odstotno obremenitev dela, izračun se nanaša na samsko zaposleno osebo. V povprečju je bil lani davčni primež v državah OECD 34,6-odstoten, v EU (v 22 državah, ki so tudi članice OECD) pa 41,3-odstoten, pišejo pri 24ur.

Nekonkurečni pri bolj izobraženih

Po besedah ekonomista Anžeta Burgerja v Sloveniji pri podpovprečnih in povprečnih zaposlenih ne odstopamo od povprečja, smo pa nekonkurenčni na bolje plačanih delovnih mestih, ki so zaradi produktivnosti vir dolgoročnega napredka. "Če hočemo postati konkurenčni na mednarodnem področju in pridobivati posle z višjo dodano vrednostjo, moramo ustrezno nadgraditi mobilen, konkurenčen in visoko izobražen kader," Burgerja citira 24ur.com. Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, se po navedbah medija strinja, da je obdavčitev dela previsoka. »Bo treba premisliti, kako ga preoblikovati, da bo bolj privlačen.«

Po navedbah Boruta Čeha, direktorja farmacevtskega in biotehnološkega podjetja Labena ter člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je pri njih okoli 20 odstotkov doktorjev znanosti od skupno 100 zaposlenih. Za položaje z dodano vrednostjo in visokotehnološkim znanjem so jih iskali po tujini, Slovence in tujce. Za 24ur.com je Čeh povedal: »Če bo Slovenija želela narediti preboj v družbo znanja, o kateri se govori že 15 let, bo potrebovala visokotehnološka podjetja. Jaz lahko govorim za biotehologijo in farmacijo. Imamo eno farmacevtsko fakulteto, dve medicinski fakulteti, eno biotehniško, že slovenski kadri in Slovenci v tujini ne bodo dovolj, morali bomo tekmovati z drugimi državami, da privabimo kadre iz celega evropskega bazena, če ne, razvoj ne bo mogoč.«

Grajenje družbe znanja

Borut Čeh meni, da bi morali plače višje izobraženega kadra manj obdavčiti, da lahko delodajalci ponudijo podobno plačilo ljudem, ki pridejo sem z znanjem. »In glavna ideja ni, da bo delodajalec plačal manj davka. Ko imaš ti dva ali tri ključne kadre, ti kadri lahko naredijo okolje, kjer produciraš znanje. Kadri, ki prihajajo iz univerze, in kadri, ki mogoče niso delali v takih visokih panogah v tujini, se hitro tega naučijo in naenkrat postajamo družba znanja, ki to implementira v tehnologijo, nato pa še v ekonomijo.«

Celoten prispevek si lahko ogledate na tej povezavi na spletni strani 24ur.com.