Slovenija je na področju korporacijskega in gospodarskega prava sprejemljivo dobro urejena država, a na odvetniški družbi Sibinčič Križanec opozarjajo, da še vedno ostaja precej pravnih praznin, na katere je dobro biti pozoren ob prihajajočih novostih, kot je denimo digitalizacija.

Zakonodaja ne dohaja razvijajočega podjetništva

Pravne praznine so posledice predvsem hitro razvijajočih se novih poslovnih praks, ki še niso zakonsko urejene in so v pravni teoriji tudi manj raziskane. Težava je tudi dejstvo, da je bila slovenska izhodiščna korporacijska zakonodaja zgolj prevedena iz Nemške, pri čemer pa se v Sloveniji ni sledilo nemškim novitetam, s katerimi so odpravljali pravne praznine.

Opazen vpliv ima tudi gospodarska politika Evropske unije, ki stremi k harmonizaciji nacionalnih prav, zaradi česar se ob sprejemanju novih institutov pogosto zgodi, da so novele pomanjkljive in slabo uvrščene v obstoječe zakone ter vsebujejo pravne praznine že ob sprejemanju. Navsezadnje pa je zakonodaja ponekod enostavno zastarela in zaostaja za sodobnimi smernicami, kar povzroča nepreglednost in neučinkovitost upravljanja teh oblik organizacije (npr. javne zavode v Sloveniji ureja 30 let star Zakon o zavodih). »Vse to lahko negativno vpliva na mednarodno poslovanje podjetij, pojasnjuje odvetnik Jan Sibinčič:

V preteklosti se nam je že večkrat zgodilo, da smo za tujega investitorja naredili pregled pravnega in davčnega sistema v Sloveniji, na podlagi katerega pa se investitor ni odločil za naložbo v Sloveniji.

Sistem je namreč preveč reguliran in omejen, trajanje postopkov predolgo in negotovo, davčni sistem pa izredno nestabilen in pogosto neprijazno nastrojen zoper gospodarstvo.

Izzive bo predstavljala umetna inteligenca

Kar se tiče digitalne preobrazbe, so nekatera pravna področja pri nas relativno dobro urejena. Tako je npr. v Sloveniji dobro urejena možnost pretvorbe gradiva iz fizične v digitalno obliko in uvedba dokumentarnega oziroma informacijskega sistema. Po drugi strani pa je Slovenija izrazito v zaostanku s sprejemanjem novega Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je ključno področje pri digitalizaciji podjetij. Sogovornik ocenjuje, da bo največ pravnih izzivov prineslo področje umetne inteligence.

»Umetna inteligenca lahko sama sprejema nekatere ukrepe in ima pri tem določen obseg avtonomije. Težava se lahko denimo pojavi pri odgovornosti za škodo, ki jo povzroči strojna oprema, ki jo vodi umetna inteligenca, pojasnjuje.

Trenutno namreč ni nobenega predpisa, ki bi to urejal, rešitev z obstoječimi instituti pa bi se najverjetneje izkazala za prestrogo za imetnike strojne opreme ali njihove proizvajalce.

Spremembe tudi na spletu

Z novo evropsko digitalno zakonodajo se bodo uveljavila nova pravila pri reguliranju velikih spletnih platform, pri čemer bo za slovenski trg bistven predvsem akt o digitalnih trgih (DSA), ki bo veljal tudi za mikro in mala podjetja. Nova in strožja pravila se bodo nanašala na ponudnike posredniških storitev in storitev gostovanja ter spletnih plaform, za imetnike zelo velikih plaform pa bodo veljala še posebna pravila.

Celoten članek si lahko preberete v reviji SBC Podjetnik, izdaja junij 2022.
Za izvod revije pišite na: 
info@podjetnaslovenija.siSpremljajte nas na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in LinkedIn.