Štefan Pavlinjek, direktor skupine podjetij Roto in član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, je o svoji destilarni sanjal vrsto let, je razkril za Vestnik. Nato pa je Lovenjakov dvor – hiša turizma v Polani pri Murski Soboti novembra leta 2015 odprl hišno destilarno St. Stefan. Destilarna se je v nekaj letih razvila v uspešno zgodbo, ki dopolnjuje bogato turistično ponudbo Lovenjakovega dvora.

Prekmurski viski, narejen iz domačega jarega ječmena, je blag in se prilega tej pokrajini.»Z njo sem res zadovoljen. Ne gre samo za moj hobi, ampak za nenehno preizkušanje nečesa novega,« pove Štefan Pavlinjek. Butična destilarna tudi dopolnjuje bogato turistično ponudbo Pomurja, ki postaja vse bolj mikavno za ljudi iz drugih krajev, saj tu najdejo sprostitev in polno preživijo svoj prosti čas.

St. Stefan destilerie zgodba je zorela kar nekaj let. V krajih kjer živimo je vinogradništvo kar trdo zakoreninjeno v našo zemljo. Že od nekdaj se je tukaj žgalo in proizvajalo vinsko in sadno žganje. V družbo vsem imenitnim zgodbam Lovenjakovega dvora smo tako želeli dodati nekaj pomensko močnega in nivojsko primernega. Začeli so se razgovori o vinjakih, po domače »konjakih« in s tem »konjarni«. Vest se je razširila, da bomo imeli konje. Zaščitnik konj je pa sv. Štefan. Ta svetnik je zavetnik tudi kletarjev in sodarjev, ki so pa pri zorenju vinjaka in viskija zelo pomembni.

Butično je in naj ostane 

»V proizvodnjo pijač je vloženih veliko sredstev, saj je trošarino treba plačati, še preden pijačo prodaš, drage so tudi analize, a vendar se to izplača,« o gospodarnosti te dejavnosti še pravi Štefan Pavlinjek. A kljub temu obsega proizvodnje ne bodo povečevali, ampak se bodo trudili še naprej za ohranjanje kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.

Prekmurje nima velikih vinskih kleti in ne industrijske proizvodnje alkoholnih pijač, ampak samo butično ponudbo pijač. »In tako naj tudi ostane. Kajti tisti, ki vstopi na velike trge, na njih ne doseže cene, kot bi si jo želel,« izpostavi tudi vinski vitez in konzul omizja Pomurja. »Najboljše je vino prodati doma, zraven pa prodati še kakšno šunko ali domači narezek. Dobremu vinu se prilega dobra hrana, na koncu pa pride na mizo še nekaj žganega,« še pove Pavlinjek in povabi vse, ki si zaželijo teh užitkov, da pridejo v goste. Okusi namreč niso prirojeni, ampak se nanje navajamo in o njih učimo pozneje.

Celoten intervju si lahko preberete na portalu Vestnik oziroma kliknite na TO POVEZAVO.

Spremljajte nas na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in LinkedIn.