SBC FORUM: MLADI SO PRIHODNOST PODJETNE SLOVENIJE

3. februar 2020, Kongresni center Brdo, Predoslje 39, 4000 Kranj
8.00-17.00
sbcforum.si

Če bomo spregledali pomen mladih, bomo spregledali pomen družbe

Brdo pri Kranju, 3. 2. 2020 – »V državi nimamo podjetniškega ekosistema, ki bi zadržal mlade. Ta mora biti širši, zgled mora biti vsej Evropi, kjer vsi izumljajo ugodnosti, da bi privlačili mlade. Pri nas pa je to zelo nedorečeno,« je na 3. SBC Forumu, ki pod geslom ‘Mladi so prihodnost podjetne Slovenije’ danes poteka na Brdu pri Kranju, poudaril Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Klub je ukrepe zbral v 8 ključnih točkah Programa SBC 2020-22, namenjenega zadržanju mladih in privabljanju talentov iz tujine.

Na Brdu pri Kranju v ponedeljek, 3. februarja, poteka 3. SBC Forum pod geslom ‘Mladi so prihodnost podjetne Slovenije’. Najuspešnejši slovenski podjetniki, predstavniki politike, bančništva in drugi ključni odločevalci na dogodku razpravljajo o ukrepih, ki jih Slovenija ta trenutek potrebuje za privabljanje mladih v državo, kar bo pomenilo več znanja, več dodane vrednosti, boljše produkte in s tem blaginjo za vse.

Prvi je zbrane nagovoril predsednik SBC, Marjan Batagelj, ki je poudaril, da morajo biti državni ukrepi usmerjeni v ustvarjanje ekosistema, ki bo mlade zadržal v Sloveniji oziroma jih prepričal, da se vrnejo: »Če bomo spregledali pomen mladih, bomo spregledali pomen družbe.« Poudaril je še, da množičnega podjetništva v Sloveniji ne bo, če ne bo podpore države. Za njim je imel slavnostni nagovor Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je povedal, da vidi delovanje SBC-ja kot pozitivno, zamisli članov pa označil za dragocene.

V uvodnih nagovorih se je začel pogovor članov SBC s predstavniki slovenske politike na temo ukrepov iz Programa SBC 2020–22. Strokovni moderator diskusije, Goran Novković, izvršni direktor SBC Kluba slovenskih podjetnikov, je v uvodu predstavil diagnozo razmer v Sloveniji in pa Program SBC 2020–22. »Tri ključne težave, ki pestijo našo državo, so premalo delovno aktivnih prebivalcev, saj imamo slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi prebivalci, druga težava je prenizka produktivnost, saj nam zadnjih letih kljub solidni gospodarski rasti ni uspelo zviševati produktivnosti in dodane vrednosti, kot bi bilo potrebno, nenazadnje pa je velik problem tudi to, da mladi zapuščajo Slovenijo še bolj kot v času krize,« je povedal Novković.

Program SBC 2020–22: motivirati najboljše, več kadrovskih stanovanj, podjetniške vsebine v šole

Novković je predstavil Program SBC 2020–22, v katerem Klub slovenskih podjetnikov predlaga 8 ključnih ukrepov, potrebnih za večjo blaginjo za vse državljane:

  1. Nagradimo in motivirajmo najboljše zaposlene.
  2. Razbremenimo plače za vrhunske strokovnjake.
  3. Zadržimo slovenske talente doma in jih privabimo domov iz tujine.
  4. Omogočimo mladim dostop do več kadrovskih stanovanj.
  5. Izključimo kadrovske štipendije iz izračuna socialnih pomoči, uvedimo olajšave za štipendije.
  6. Zagotovimo mladim pravico do informacije o zaposljivosti.
  7. Uvedimo podjetniške vsebine in podjetniško etiko v šole.
  8. Promovirajmo Slovenijo kot kadrovsko destinacijo za tuje strokovnjake.

V produktivni diskusiji so sodelovali Marjan Batagelj (predsednik SBC, Postojnska Jama), Štefan Pavlinjek (član SBC, Roto Group), Andrej Bertoncelj (minister za finance), Jernej Pikalo (minister za izobraževanje, znanost in šport), Janez Janša (predsednik SDS), Matej Tonin (predsednik NSi), Tilen Božič (državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Ivan Simič (član SBC, Simič & Partnerji) in Jana Fleišer (članica SBC Mladi, vrtec Dobra teta).

Sogovorci so se strinjali, da so potrebni ukrepi, ki bodo povišali dobrobit vseh državljanov, ne le podjetnikov in mladih. Je pa nujno potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo mlade spodbudili, da ostanejo doma ter hkrati privabili tuje strokovnjake, je poudaril Batagelj, ki izredno podpira znižanje osnove za plačilo davkov za 3–5-letno obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo in nadaljujejo svojo raziskovalno pot v javnem ali zasebnem sektorju v Sloveniji. Minister za finance Andrej Bertoncelj je povedal, da moramo zasledovati tri ključne cilje: »Mlade čim prej vključiti na trg dela. Starejše zadržati na trgu dela. Čim več mladih pa je potrebno čim prej vrniti v naše okolje in tako povečevati dodano vrednost na zaposlenega.«

S tem se je strinjal tudi Štefan Pavlinjek, ki pa je poudaril, da mora država delodajalcem omogočiti pogoje, da bodo konkurenčni in bodo tako privabili mlade nazaj v Slovenijo: »Če mladim ponudimo neto plačo, kot bi jo dobili v tujini, nas to v bruto znesku stane občutno več. Država nam mora omogočiti, da smo konkurenčni, da bi mlade lahko privabili nazaj.«

Zavedati se je potrebno, da sprejeti ukrepi stanja ne spremenijo čez noč, kar je poudaril predsednik SDS Janez Janša, ki je komentiral, da tudi če bi sprejeli vseh osem predlogov SBC, to težave mladih ne bo rešilo čez noč: »Če bi predloge sprejeli s trdno večino in bi ljudje videli, da to pomeni dolgoročno spremembo in da se da v takem okolju načrtovati, pa se bodo stvari spremenile.« Predsednik NSi Matej Tonin je prepričan, da moramo v Sloveniji spremeniti dve stvari: »V Sloveniji potrebujemo dva miselna preskoka. Da dobiček ni nekaj bogokletnega in slabega, nekaj, kar je treba nujno pobrati. V Sloveniji mora končno postati pomembno, kaj znaš, in ne, koga poznaš.«

Ivan Simič, lastnik družbe Simič & partnerji in član SBC, je ocenil, da so predlogi SBC so izvedljivi v relativno kratkem času. »Nekateri so zelo enostavno rešljivi, primer: višje neto prejemke lahko zagotovimo tako, da ukinemo prispevke nad določenim zneskom. Ko gre za izvajanje ukrepov, pa moramo imeti vlado, ki to želi. Vedeti pa je treba, da učinka ne bo takoj.«

Uspeh mora postati zaželen in primerno nagrajen

Eden izmed pomembnih SBC-jevih predlogov je uvesti podjetniške vsebine in podjetniško etiko v šole, kar podpira tudi Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport: »Pomembno je, da vsebine podjetnosti vključimo v učne načrte. Je pa veliko vprašanje, na kakšen način to storiti. Ko se bomo odločili za ta korak, moramo to izpeljati celostno in celoten kurikulum na ravni srednjih šol preformirati.«

Diskusijo na glavnem odru so spremljali komentatorji v SBC studiu, ki ga je moderiral član SBC Jernej Pintar, z njim pa so bili Blaž Brodnjak (predsednik uprave NLB), Andrej Ržišnik (član SBC, Protim Ržišnik Perc), Timotej Homar (Društvo VTIS) in Martin Nahtigal (Mladinski svet Slovenije).

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je prepričan, da je edini legitimni nacionalni interes mednarodna konkurenčnost, uspeh v družbi pa mora postati zaželen. Razviti je treba razumevanje, da je uspeh posledica kreativnosti, trdega dela in predanosti, je poudaril Brodnjak. »Uspeh je treba ustrezno nagraditi. Mladi so danes globalni državljani. Moramo jih predvsem stimulirati, spodbujati kreativnost, jih motivirati.«

Andrej Ržišnik, član SBC, solastnik podjetja Protim Ržišnik Perc, je izpostavil, da morajo mladi v tujino, hkrati pa je treba svet pripeljati v Slovenijo. »Privabimo pestrost, kulturo, tuje jezike. Potrebujemo ambicioznost, pogum, drznost. Pripeljimo mlade v našo državo in tako bomo zmogli določeno fluktuacijo, ki se v tem svetu mora zgoditi.« S tem se strinja tudi Timotej Homar iz Društva VTIS, ki združuje 1500 članov – v tujini izobraženih Slovencev: »V Sloveniji je treba omogočiti pogoje, da podjetja pritegnejo tudi tujce. Imamo globalne izzive. Na ta način lahko uspešno sodelujemo.« Martinu Nahtigalu iz Mladinskega sveta Slovenije se zdi izjemno pomembno, da mladi dobijo sistem, ki bo trajen in jasen. To je ponazoril s primerom, da naj bo na plačilnih listah razdelano, kam je šel denar za posamezne postavke in koliko je kaj stalo.

»Slovenija nujno potrebuje odločno in ambiciozno politiko, ki bo mladim visoko strokovnim kadrom in vsem bolj ali manj podjetnim pokazala, da imajo v Sloveniji perspektivno prihodnost. Mladi so ključ do dostojne jeseni življenja, ključ do spodobnih pokojnin,« je razpravo zaključil Goran Novković.

Utrinki preteklih SBC Forumov

2. SBC Forum: Švica - zgled za Slovenijo

Nov program ZA prodorno Slovenijo in močna povezava z nemškimi podjetji

15. 1. 2018 – Slovenija je komaj prilezla na raven gospodarske razvitosti izpred krize, pretirani apetiti pa lahko nadaljnjo rast nevarno ogrozijo. Namesto da bi spodbujali razvojne investicije v gospodarstvu, odžiramo podjetjem investicijski potencial, obenem pa tudi prepočasi znižujemo javni dolg. Zato je Klub slovenskih podjetnikov (SBC) danes na svojem 1. forumu predstavil program ukrepov za mandat 2018-22. Obenem pa je organiziral forum z naslovom Povezovanje brez primere: Slovenija in Nemčija. Z namenom krepitve poslovanja med podjetji sta SBC in nemško združenje BVMW, ki šteje kar 550.000 članov, podpisala sporazum o partnerstvu.

Nemški podjetnik Jochen Leonhardt, član uprave BVMW ter predsednik upravnega odbora Postojnske jame in predsednik SBC Marjan Batagelj sta danes slovesno podpisala sporazum o sodelovanju. Slednji odpira številne nove priložnosti.

Uspešni slovenski podjetniki, člani SBC, so ob tem predstavili predloge SBC ZA prodorno Slovenijo za vladni mandat 2018-2022. Predsednik SBC Marjan Batagelj, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković ter uspešni slovenski podjetniki Igor Akrapovič, Marko Lotrič in Tanja Skaza med 16 predlogi izpostavljajo naslednje zahteve:

–          enake spodbude za vse investitorje, domače in tuje (urgentni sprejem zakona o spodbujanju investicij),

–          dodatne razbremenitve plač, pregledne podatke na plačnih izpiskih, postopno uvedbo razvojne kapice in dohodninsko reformo,

–          ukrepe za več kadrovskih štipendij,

–          proaktivno imigracijsko politiko za privabljanje strokovnjakov,

–          javno spremljanje zaposljivosti diplomantov in obvezno specializacijo mladih raziskovalcev v gospodarstvu.

V SBC pričakujejo, da bodo politične stranke obravnavale predloge z vso resnostjo in da jih bodo v primeru zmage na volitvah takoj po vzpostavitvi nove vlade začele uresničevati, s ciljem razvojnega skoka, v dobro gospodarstva, zaposlenih v gospodarstvu in s tem tudi državljank in državljanov Slovenije. »Kombinacija ključnih ukrepov v novem mandatu mora biti takšna, kot da bomo rasli vse do leta 2025, a hkrati tudi takšna, kot da pričakujemo novo krizo že leta 2020. Če ne bomo odločno uveljavili strukturnih reform, bomo zamudili še en vlak po osamosvojitvi in še bolj zaostali za najbolj razvitim delom Evrope,« še poudarjajo v SBC.

Udeležence prvega foruma SBC je nagovoril tudi častni gost, predsednik RS Borut Pahor, član uprave BVMW Jochen Leonhardt pa je povedal več o tem, kako je nemškemu združenju BVMW uspelo doseči velik vpliv na nemško politiko. Govoril je o pomenu tovrstnih gospodarskih organizacij za gospodarstvo, državo in družbo, poudaril številne priložnosti nemško-slovenskega sodelovanja in izpostavil privlačnost gospodarskega sodelovanja s Slovenijo: »Njena lega v središču Evrope in povezave z državami nekdanje Jugoslavije ter srednje in vzhodne Evrope so tisto, zaradi česar je zanimiva za vlagatelje in nadvse primerna kot vstopna točka za trge Zahodnega Balkana. Ponuja priložnosti za vlaganje v energijsko učinkovitost, digitalizacijo in razvoj infrastrukture. Privlačna je tudi zaradi dobro izurjene in izobražene delovne sile. Inovacijska sila Slovenije so univerze in druge ustanove, ki so glede na velikost države zelo dobro razvite.« Poudaril je še, da so poslovno okolje in poslovni odnosi nemških podjetij s slovenskimi partnerji boljši kot v drugih državah regije.

Slovenske podjetnike je k sodelovanju na nemškem trgu spodbudila tudi veleposlanica RS v Nemčiji v mandatu 2013-2017 Marta Kos Marko, ki je izpostavila nekaj najbolj aktualnih poslovnih priložnosti v Nemčiji. Direktor poslovnega razvoja v podjetju Bisnode Christian Schöpfel pa se je dotaknil značilnosti davčnega okolja obeh držav. Na prvem SBC forumu je bila izpostavljena tudi razlika med drznim slovenskim podjetnikom in premišljenim nemškim.

Pomemben pečat je pustil tudi uspešni slovenski podjetnik Igor Akrapovič. Član upravnega odbora SBC zagovarja dvig meja vseh dohodninskih razredov kot ukrep za povišanje neto prejemkov zaposlenih. »Zgornje meje razredov bi se dvignile na 800 € (16 %), 2.000 € (27 %), 4.500 € (34 %) in 7.000 € (39 %)«. Poudarja, da ko avstrijsko podjetje investira v plačo visoko strokovnega inženirja 7.500 €, ta inženir vsak mesec dobi vsaj 330 € več kot v Sloveniji. »Pri bruto plači 10.000 € pa skoraj 600 € več. Vsak mesecNa letni ravni je razlika še večja zaradi ugodne avstrijske obdavčitve 13. in 14. plače.« Na dogodku so svoje mnenje izrazili tudi prodorni in perspektivni mladi (bodoči) inženirji, ki so se dotaknili izziva, kako mlade, ki so študirali v Nemčiji, pritegniti nazaj v Slovenijo.

Udeleženci so sklenili številna partnerstva in dogovore. Sinergija obeta veliko, sploh če sledimo misli najuspešnejšega slovenskega profesionalnega boksarja Dejana Zavca: »Slovenija mi je dala delovno etiko. Nemčija širino, doslednost in vztrajnost

Ukrepi za razvojni skok

Gospodarsko povezovanje je potekalo v dobrem vzdušju, s številnimi idejami in načrti za prihodnost. Marjan Batagelj poudarja, da je krize konec in hočemo predkrizne davke. Izpostavlja tudi, da tehnološka družba potrebuje izobražen kader. »Vendar, kako naj ga imamo, če jih v bruto znesku tako veliko plačujemo, oni pa dobijo tako malo.« Podjetnik Igor Akrapovič dodaja: »Pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov je velika težava industrije v Evropi. Velike države, ki imajo dovolj kapitala, skušajo privabiti naše kadre. Mladi visoko izobraženi, v katere so davkoplačevalci investirali denar, odhajajo v tujino, ker jim mi ne moremo ponuditi podobnih pogojev. Glavni razlog za to je preobremenitev plač. Če jim ponudimo isti znesek kot v drugih državah, je njihov izplen vseeno manjši, kar nas dela nekonkurenčne. Da bi ujeli druge države, bi morali imeti boljše pogoje.« Meni tudi, da »moramo mladim nuditi boljše pogoje, da se bodo vrnili v Slovenijo in ustvarjali dodano vrednost.« Podjetnik Marko Lotrič med drugim izpostavlja: »Zaradi konjunkture, demografskih sprememb in odliva mladih strokovnjakov v tujino potrebujemo aktivno imigrantsko politiko. Na prvem mestu je treba privabiti mlade nazaj v Slovenijo, a za korektiv potrebujemo aktivno imigrantsko politiko.« Goran Novković pravi, da je v Sloveniji največja kritična točka produktivnost. »Če želimo narediti razvojni skok in okrepiti gospodarstvo, je za Slovenijo ključen dvig produktivnosti.« Meni tudi, da je čas, »da spremenimo svoje vrednote ter razmišljanje in pomislimo, kako bo jutri.« Tanja Skaza pa se je dotaknila kadrovskih štipendij in mladih: »Zavzemam se za mlade, oni se ne ozirajo nazaj in opevajo, kako je bilo včasih lepo, ampak želijo spremembe in se zavedajo, da je za to potrebno nekaj narediti. Prav zaradi tega se zavzemam za zvišanje kadrovskih štipendij in neodvisnost štipendij od socialnih transferjev.«

Bisnode o rekordnem poslovanju Slovenije z Nemčijo

Po analizi podjetja Bisnode, analitičnega partnerja foruma, je Slovenija leta 2016 izvozila za 24,97 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 21,11 milijarde evrov. To je največ po vstopu v EU.

Izvoz se je s tem glede na leto 2015 povečal za 4,3 odstotke, uvoz pa za 3,5 odstotke.

Pokritost uvoza z izvozom je bila 103,6-odstotna, presežek v blagovni menjavi s tujino pa je v tem obdobju znašal 860 milijonov evrov. Ta je bil najvišji v obdobju od leta 2001.

 graf1

 

 

Izvoz se je povečal predvsem zaradi nadaljevanja rasti izvoza v države članice EU.

Glavne trgovinske partnerice Slovenije so bile tudi leta 2016 Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija, medtem ko se je pri uvozu vrednostno najbolj povečal uvoz proizvodov iz Nemčije, Hrvaške, Nizozemske, Francije in Poljske.

Nemčija je tako vodilna država med slovenskimi izvozniki, kjer je v primerjavi s celotnim izvozom trend do leta 2008 padal, nato pa je postal konstanten.

Vrednost izvoza v Nemčijo se je v obdobju 2001 – 2016 povečala za 90 % (razen v obdobju krize 2009) in je v letu 2016 dosegla rekordno vrednost 5.158.793.000 €.

 graf3

 

 

 Skupna vrednost uvoza v Nemčijo pa je od leta 2001 zrasla za 89 %. Vrednost uvoza je bila v letu 2016 najvišja do sedaj in je znašala 4.638.439.000 €.

 graf2

Pozdravni nagovor Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Tanja Skaza - Plastika Skaza in Marko Lotrič - Lotrič Meroslovje - člana SBC
SBC FORUM 2018
Marta Kos Marko veleposlanica RS v Nemčiji
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v družbi gospodarstvenikov na SBC FORUMU
Tema 1. SBC FORUMA je Povezovanje brez primere SLOVENIJA IN NEMČIJA