SBC Akademija

SBC Akademija ponuja praktične podjetniške recepte, ki so kratki, poučni in takoj uporabljivi. Bistveno je, da podjetniške recepte delijo tisti, ki jih najbolj okušajo, to so slovenski podjetniki, in priznani strokovnjaki, ki tesno sodelujejo z njimi.

SBC Akademija v sodelovanju s partnerji ponuja podjetnikom poleg izrazito podjetniških vsebin tudi najbolj aktualne praktične vsebine in praktične nasvete s področij: prava, kadrov, marketinga, financ in vodenja.

Vabimo vas, da s preverjenimi predavatelji iz prakse, v kratkem času izveste točno to, kar vas zanima.

Utrinki preteklih SBC Akademij

Na 5. SBC Akademiji o najboljših zdravilih proti ohlajanju izvoza

Iskanje priložnosti na novih trgih z digitalnim marketingom. Ustrezna kapitalska struktura. Dovolj visok prost denarni tok. Proaktivno iskanje kadrov. To so nekateri uporabni recepti, ki so jih danes, 14. maja, lahko slišali udeleženci 5. SBC Akademije, ki je v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov potekala na Dvoru Jezeršek v Cerkljah na Gorenjskem.

Zmanjšanje rasti naročil, ponekod pa tudi že njihovo upadanje, je že realnost posameznih slovenskih podjetij. Dejstvo je, da se izvozni trgi ohlajajo, kar izhaja tudi iz napovedi o nižji gospodarski rasti v prihodnje. Kljub temu je srednjeevropska regija trenutno v najboljšem gospodarskem stanju v Evropi, ima najbolj vzdržne rasti BDP, najboljše rasti prihodkov in dobička, je poudarila Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte.

A vendarle se sooča tudi z nekaterimi izzivi: močno konkurenco, ohlajanjem gospodarstev, kamor velik del podjetij iz srednje Evrope izvaža, zaznaven je tudi naraščajoči pritisk multinacionalk, podjetja imajo težave najti delovno silo, tako na področju belih kot modrih ovratnikov, ugotavljajo v analitični hiši. Analitiki opažajo tudi pritiske na dvig plač, poleg tega EU še ni sprejela politik za prihodnje obdobje, pri čemer se predvideva močnejši padec kohezijskih sredstev. Ta sicer Slovenije po besedah Barbare Žibret Kralj ne bo močno prizadel, bo pa zato nekatere druge države iz srednje Evrope, kjer počrpajo precej omenjenih sredstev. Gonilo rasti v prihodnje bodo domača potrošnja, veliko povpraševanje po bančnih posojilih in turizem, ugotavljajo pri Deloittu.

Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, opozarja, da imajo centralne banke danes malo možnosti, da reagirajo na krizne dogodke, saj so obrestne mere že zdaj praktično ničelne. Pokazatelj neugodnih gospodarskih razmer so po njegovih besedah državne obveznice, denimo italijanske, ki so po tveganosti opredeljene celo višje kot obveznice Srbije in Rusije. Glavni trendi ta hip so po njegovih besedah padec mednarodne trgovine in neposrednih tujih investicij. Za podjetja v Sloveniji, kjer je ena od težav nerazvit kapitalski trg, pa je ključno, da ohranijo nad 40 % kapitala v lastnih sredstvih. To je najboljša obrambo pred kakršno koli krizo, je izpostavil Svilan.

Proaktivno kadrovanje se obrestuje

Preden se podjetja lotijo iskanja kadra, je nujno razmišljati o strategiji, podjetja naj zelo tehtno premislijo, kako se bodo lotila tega koraka, je poudarila Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja in selekcije Adriatic, Adecco. Za razliko od reaktivnega pristopa, kjer podjetje čaka na odzive na oglas, priporoča proaktivno iskanje. Podjetje naj s pomočjo digitalnih orodij pristopi do potencialnih kandidatov in jih z dobro pripravljeno ponudbo nagovori in jim zelo jasno predstavi dodano vrednost, ki jo zanje prinaša zaposlitev v podjetju. Zaradi pomanjkanja delovne sile bosta v prihodnje pomembni dokvalifikacija in prekvalifikacija glede na bodoče potrebe v podjetjih, je dodala Ksenija Štrekelj.

Podjetniki naj poskrbijo za denar zdaj, čeprav ga še ne potrebujejo

»Podjetja naj razmišljajo o strukturi stroškov. Pripravijo naj si scenarij 20 % padca naročil. Fiksne stroške naj v tem obsegu nadomestijo z variabilnimi in to na različnih področjih: kadrovskem, stroških opreme in podobno,« je dejal Andrej Lasič, pomočnik uprave NLB, ki podjetjem svetuje, naj si denar zagotovijo zdaj, čeprav ga še ne potrebujejo, in ustvarijo dovolj visok prost denarni tok, okrepijo pa naj se tudi z dolgoročnimi finančnimi partnerji.

Iskanje priložnosti na Zahodnem Balkanu

Sergej Simoniti, predsednik uprave Prve kreditne zavarovalnice, danes med prednostmi slovenskega izvoza vidi to, da je ta v precejšnji meri razpršen na malo gospodarstvo. Po drugi strani izpostavlja koncentracijo izvoza na polizdelke in geografsko na Nemčijo. Rešitev vidi v iskanju poslovnih priložnosti na Zahodnem Balkanu, pa tudi na bolj oddaljenih trgih, čeprav je zadnje povezano z večjimi vstopnimi stroški.

Do novih kupcev z naprednim iskanjem

Po navedbah Milana Dragića, generalnega direktorja družbe Bisnode Južni trg, je ena izmed priložnosti za krepitev prodaje prek iskanja dvojčkov obstoječih kupcev, ki jih lahko podjetja identificirajo s kombiniranjem klasičnih in naprednih podatkov. Pomembni so napredni iskalni nizi, ki ne uporabljajo izrazov iz standardne klasifikacije dejavnosti, temveč drugačne besedne zveze, na primer ‘green energy’. V pomoč je tudi uporaba umetne inteligence kot nadgradnje omenjenega pristopa, kar omogoča bolj ciljano iskanje potencialnih novih kupcev.

Znanja v Sloveniji veliko, a ga podjetja ne izkoriščajo za spletno trženje

Slovenska podjetja bistveno premalo izkoriščajo možnosti trženja na spletu, sploh tako imenovani vhodni marketing, ki omogoča, da podjetja z ekspertizami privabijo kupce in navežejo nove poslovne stike, je prepričan Andrej Perc, direktor podjetja Creatim Ržišnik Perc. »Če bi se v Sloveniji, kjer je veliko znanja, bolje pozicionirali na spletu kot strokovnjaki, bi lahko to priložnost za naš prostor bolje izkoristili. To so investicije na dolgi rok.«

Startupi kot odziven partner, ki prevzame tveganje

Aljoša Domijan, solastnik in direktor Gambit trade, je prepričan, da je sodelovanje s startupi lahko priložnost za premostitev krize, a v Sloveniji se ta oblika sodelovanja še ni dovolj razmahnila. »Ko razmišljamo o tem, kako naprej, se moramo zavedati, da v nobenem podjetju nimamo vseh najboljših strokovnjakov. Tudi stroškovno je to lahko obremenjujoče. Zato je sodelovanje s startupi dobrodošlo. So agilni, odzivni in vse počnejo na lastno tveganje,« svetuje Domijan.

Navezava na različne panoge zmanjša ranljivost

Po mnenju Iztoka Podkrižnika, direktorja podjetja Podkrižnik, je prava smer vlaganje v raziskave in razvoj, pa tudi specializacija za nišne produkte, ki naj jih podjetja proizvajajo za različne panoge, da tako razpršijo tveganja. Podjetja naj spremljajo, v katero smer gre razvoj, v njihovem podjetju se denimo usmerjajo v mikromobilnost, je povedal Iztok Podkrižnik.

Boj s krizo: krepitev lokalnih kadrov in poprodajne aktivnosti

Izkušnje z uspešnim premoščanjem prejšnje krize je predstavil Trivo Krempl, direktor podjetja AJM Okna-vrat-senčila, kjer so krizo, zlasti zaradi izpostavljenosti do gradbenega sektorja, močno občutili leta 2012. Ukrepali so tako, da so okrepili prodajno mrežo v Avstriji in Švici, zaposlili lokalne kadre in se usmerili v močne poprodajne aktivnosti. Tako so vzpostavili in nadgradili zaupanje kupcev v podjetje, je povedal Krempl.

Zdrava rast SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

Klub po besedah izvršnega direktorja Gorana Novkovića dosega zdravo rast in ima nadpovprečno rast poslovnih rezultatov. SBC – Klub slovenskih podjetnikov je danes predstavil nove člane. Zdaj je v klubu že 183 uspešnih slovenskih podjetij. V začetku lanskega leta jih je bilo 72.

 

4. SBC Akademija: Podjetja so prepričali nižji komunalni prispevki, ugodna zemljišča, posluh za izobraževanje mladih

Tema 4. SBC Akademije, ki je v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov potekala 13. novembra 2018 v hotelu Four Points by Sheraton v Ljubljani, je bila: Kako spodbuditi podjetništvo v vsaki slovenski občini. Posebni gost, dr. Egon Zakrajšek, slovenski ekonomist iz ožjega vodstva guvernerjev Ameriške centralne banke, je spregovoril o pripravah podjetij na naslednjo krizo. Župani šestih občin in podjetniki pa so predstavili dobre prakse, ki ustvarjajo spodbudno podjetniško okolje. 
Dr. Egon Zakrajšek iz ožjega vodstva ameriške centralne banke (Fed) je kot ključna tveganja na svetovnih trgih izpostavil geopolitične dejavnike, med njimi brexit, tarifno vojno med ZDA in Kitajsko in nepremičninski balon na Kitajskem, ki je posledica umetno zadrževanih cen na visokih ravneh. Podjetja naj se na tveganja pripravijo na različne načine, Zakrajšek svetuje naslednje: diverzifikacijo likvidnih sredstev, aktivno uporabao finančnega prestrukturiranja, čimbolj razpršeno bazo kupcev in načrt za izjemno stanje, ki naj ga imajo pripravljenega podjetja.

Robert Mulej iz projekta Zlati kamen, kjer spremljajo razvoj in napredek v občinah, je predstavil ključne ugotovitve, povezane s spremljanjem občin. Te kažejo:
– Kjer je dobra podjetniška in investicijska klima, tam so dobri tudi drugi razvojni kazalniki.
– Dobri razvojni rezultati so tam, kjer obstajata razumevanje in dialog med podjetniki in občino.
– Še vedno se dogaja, da na občini ne vidijo zveze med razvojem podjetništva v občini in razvojem občine.

Dobre prakse občin so: hitra odzivnost, pomoč podjetjem, podpora izobraževanju

Na akademiji so župani šestih uspešnih občin in podjetij opisali dobre prakse, ki spodbujajo podjetništvo, predstavniki podjetij pa so opisali svojo izkušnjo z občinami.

“Pri spremembah prostorskih aktov, ki so koristile podjetjem, smo bili pri dogovarjanju z državo zelo vztrajni«, je pristop občine k spodbujanju podjetništva razložila županja Trbovelj Jasna Gabrič. Na občini so podprli tudi Zasavski podjetniški inkubator, osredotočen na industrijo 4.0, robotiko in avtomatizacijo. Andrej Orožen iz podjetja Dewesoft je izpostavil, da so z občino dosegli dogovor o tem, da skrbi za postopke, podjetniške vsebine pa zagotavljajo podjetja, ki to nalogo tudi najbolje opravljajo.

V Ajdovščini, ki jo vodi župan Tadej Beočanin, občina odkupuje zemljišča, jih odkupuje, parcelira in prodaja naprej. Podjetja jih lahko pridobijo brezplačno, če vzpostavijo vsaj 10 delovnih mest. Direktor podjetja VRC Janko Bačar je med razlogi, ki so jih vodili k preselitvi v Ajdovščino, navedel ugodno ceno zemljišča in znižan prispevek za komunalno zemljišče

V Krškem so vzpostavili šolo Master 5, ki po nemškem vzoru uvaja dualno izobraževanje, ki deloma poteka v šoli, deloma v podjetjih, je povedal župan mag. Miran Stanko. Podjetniki tako spoznajo mlade in njihove sposobnosti in tako uvajanje v zaposlitev poteka hitreje. Robert Pustavrh iz podjetja Tips je izpostavil še projekt Podjetja devetka, s katerim prenašajo informacije iz gospodarstva v osnovne šole. Cilj je mlade navdušiti za poklice, kjer so potrebni kadri. Podjetje se dejavno predstavlja šolnikom, tudi iz Novega mesta in okolice.

Dr. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, je povedal, da se je občina odrekla milijonu evrov komunalnih prispevkov v zameno za to, da je privabila nova podjetja. Za sodelovanje s podjetji imajo natančno predvidene korake in so pri tem zelo odzivni. Med drugim so uspeli privabiti idrijski Kolektor, in to tako, da je občina zgradila poslovno halo, v celoti opremljeno za takojšen začetek delovanja. Za Huberta Koslerja iz Yaskawe so bile odločilne odzivnost občine, dobra lokacija ob glavni cesti, izjemno ugodna cena kvadratnega metra in oprostitev komunalnega prispevka.

V Črnomlju so v času, ko se je podjetje Akrapovič odločalo za sodelovanje z občino, vzporedno peljali več postopkov, podjetju so zagotovili vse, kar je potrebovalo, vključno s sofinanciranjem stroškov razpisne dokumentacije, je povedala županja Mojca Čemas Stjepanovič. Dr. Uroš Rosa iz Akrapoviča je poudaril učinkovitost občine med selitvijo proizvodnje in prenovo objekta, brez pomoči občinarjev ne bi šlo, je dodal.

V Brežicah po besedah župana Ivana Molana občina subvencionira nakupe komunalno opremljenih zemljišč, podjetja se zavežejo k ohranitvi števila zaposlenih. Aleksander Gajski iz Kovisa je povedal, da so do primernega zemljišča uspeli priti po hitrem odzivu občine, potem ko so prejeli ponudbo, ki je podjetje prepričala, da je kupilo parcelo.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je v klubu pozdravil nove uspešne člane, to so podjetja: Akron, Bos Grubar, Fragmat Tim, Genis, Griffing, K8, Tim Pavlin, VRC, Advansys, Gabrijel Aluminium, Maar, Nieros Metal, Plevnik, Valagent in Volenik. V klubu je tako zbranih že 147 uspešnih slovenskih podjetij.

3. SBC Akademija: Nasledstvo družinskega podjetja, če imate družinske naslednike ali ne

Pod tem naslovom so na 3. SBC Akademiji v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je 18. septembra potekala v hotelu Mons v Ljubljani, uveljavljeni, uspešni podjetniki, lastniki in direktorji družinskih podjetij spregovorili o izzivih, ki jih prinaša vodenje družinskih podjetij in iskanje naslednikov.

Je treba, da je naslednik res družinski član? Kako vzgajati naslednike? Jih je smiselno iskati zunaj družinskega kroga? Kako prenesti vodenje podjetja na menedžerja, nevečinskega lastnika? In kakšna je vloga žensk v podjetju?

Simona Petrič iz podjetja Elvez je prepričana, da je sodobno voditeljstvo v podjetjih srednjega spola, se pa nagiba v prid ženskim sposobnostim: intuiciji, multiopravilnosti, celostnemu pogledu na stvari. Nuša Pavlinjek iz podjetja Roto opaža, da so ženske posebej osredotočene na učinkovito vodenje in izogibanje tveganim naložbam. Ustvarjalnim otrokom pa je treba pomagati zagnati start-upe. Pri tem naj pomagajo starši, pozneje pa podjetje priključijo in uveljavijo pridobitve, ki jih zagonsko podjetje prinaša.

V razpravi so sodelovali še Tanja Skaza (Plastika Skaza), Tone Stanovnik (Špica International), Uroš Frantar (Tinex), Marko Lukić (Lumar), Marko Lotrič (Lotrič Meroslovje) in Mirko Strašek (KLS Ljubno).

Ameriška strokovnjakinja za družinsko podjetn​ištvo dr. Bridget Kustin je spregovorila o pristopih in predstavila zanimive ugotovitve o družinskih podjetjih:

–          raziskave, opravljene v različnih državah po svetu, kažejo, da ljudje bolj zaupajo družinskim podjetjem v primerjavi z drugimi podjetji,

–          pripadnost zaposlenih v družinskih podjetjih je višja v primerjavi z zaposlenimi v drugih podjetjih,

–          raziskave kažejo, da bi tisti, ki želijo delati v podjetjih, raje delali za družinska kot za druge vrste podjetij.

Družinskim podjetjem v Sloveniji Kustinova med drugim svetuje, naj širijo vrednote med generacijami, ki so vključene v podjetja, pozorni naj bodo na čustvene veščine, vlagajo naj v skupnost in naj ne ustvarjajo le delovnih mest, temveč kakovostna delovna mesta.

V SBC – Klub slovenskih podjetnikov smo ob tej priložnosti z velikim veseljem pozdravili podjetja ADRIAING Koper, LAGEA Brežice in TOTAL iz Novega mesta, ki vsak na svojem področju pišejo uspešne podjetniške zgodbe.

2. SBC Akademija: Kako do dobrih kadrov ta hip?

4. 7. 2018 – V sredo, 4. julija 2018, je v organizaciji SBC – Kluba slovenskih podjetnikov na Dvoru Jezeršek v Cerkljah na Gorenjskem potekala SBC Akademija na temo: »Kako do dobrih kadrov ta hip?« Udeleženci so lahko prisluhnili praktičnim nasvetom strokovnjakov in podjetnikov o tem, kje in kako iskati želene delavce ter s kakšnimi izzivi se ob tem soočajo v podjetjih.

Uroš Rosa, izvršni direktor podjetja Akrapovič, je v pogovoru z Goranom Novkovićem, izvršnim direktorjem SBC – Klub slovenskih podjetnikov, povedal, da v podjetju ob zaposlovanju delavcev iz tujine poskrbijo tudi za nastanitev in potrebne papirje. Opažajo, da so pri zaposlovanju delavcev iz Bosne in Hercegovine jezikovne in kulturne razlike večje, kot bi pričakovali. V podjetju se za premoščanje jezikovnih preprek vedno bolj poslužujejo slikovnih in video navodil, kar se je izkazalo za uspešno.

Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja in selekcije in razvoja talentov v kadrovski agenciji Adecco H.R., je predstavila aktualne možnosti, ki so na voljo za lov na talente iz tujine. Poudarila je, da morajo podjetja, ki se odločijo za iskanje v tujini, dobro preučiti zakonodajo ter se seznaniti z omejitvami in institucijami, ki so pomembne za kadrovsko področje. Pri pristopu k iskanju kadrov je pomembno razmišljanje izven ustaljenih okvirov, menjajo pa se tudi oblike iskanja kadrov: ponudbe za zaposlitev danes niso več na papirju, ampak vedno bolj v elektronski obliki, na pomenu pridobivajo virtualni sejmi, dolga predstavitvena pisma nadomeščajo LinkedIn in družbena omrežja.

Alen Šinko, direktor podjetja Kovis, je predstavil izkušnje s pridobivanjem dobrih kadrov iz Hrvaške, Damjana Košir, direktorica področja zaposlovanja na Zavodu RS za zaposlovanje, pa je med drugim predstavila analizo o tem, s katerih območij prihajajo najbolj iskani delavci v Sloveniji.

V sklopu »TOP 5 konkretnih podjetniških receptov z Goranom Novkovićem« so predstavnice in predstavniki petih podjetij, članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov (Magneti, RLS, Tiko Pro, Polycom in Krevzel Instalacije), razložili, kako so se lotili iskanja kadra na alternativne načine in kako so naslovili izzive, ki so se pri tem pojavili.

2. SBC AKADEMIJA, Marjan Batagelj, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, Damjana Košir, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, Marjan Batagelj, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, Alen Šinko, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, Ksenija Štrekelj, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
2. SBC AKADEMIJA, Goran Novković, foto: Barbara Reya

1. SBC Akademija na Dvoru Jezeršek

24. 4. 2018 – Klub slovenskih podjetnikov je v torek, 24. aprila 2018, na Dvoru Jezeršek v Cerkljah na Gorenjskem izvedel 1. SBC Akademijo na temo »Kam s presežki denarja«. Na akademiji so članom kluba uporabne nasvete o tem, kam in kako vlagati denar, predstavili finančni strokovnjaki.

Andraž Grahek iz podjetja Capital Genetics je poudaril, da si je pri ravnanju s presežki treba zastaviti nekaj ključnih vprašanj: kaj je za nekoga presežek, koliko časa lahko pogrešamo vloženi denar in kaj želimo z naložbami doseči. Matjaž Filipič iz podjetja KF Finance je kot eno izmed možnosti za vlaganje presežkov denarja predstavil alternativne sklade in način njihovega delovanja. Primeri alternativnih skladov so nepremičninski skladi, skladi za portfelje slabih terjatev, skladi za investicije v družbe, primerne za prestrukturiranje. Tine Vrbole iz Unicredit banke je izpostavil tveganja, ki se jih je treba zavedati ob vlaganju presežkov denarja: tveganje trga, tveganja finančnega svetovalca in tveganje, povezano z institucijo, s katero posluješ. Pri vlaganju si je treba zastaviti naslednja vprašanja: kakšno tveganje prevzemamo, bomo naložbo izpeljali sami ali jo zaupali komu drugemu ter prek katerih instrumentov bomo vlagali (vrednostni papirji, skladi …).

Jure Knez iz podjetja Dewesoft je v pogovoru z izvršnim direktorjem kluba Goranom Novkovićem med drugim spregovoril o tem, kako na trgu pridobivajo nove sodelavce. »Menedžerje, ki vodijo naša podjetja v tujini, vzgajamo sami. Sodelavce sicer iščemo na različne načine, tudi pri konkurenci. Obstaja določena sredina ljudi v panogi. Če si konkurent, to ne pomeni, da ne moreš delati skupaj.«

1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya
1. SBC AKADEMIJA, foto: Barbara Reya