PROGRAM SBC 2020-22
“MLADI SO PRIHODNOST PODJETNE SLOVENIJE”

Diagnoza razmer v Sloveniji

V Sloveniji mineva obdobje močne konjunkture, ki je trajalo vse od leta 2014. V tem času je bilo veliko razprave o nujnosti strukturnih reform, a uresničenih ukrepov premalo. Dvakrat sta različni vladi izpeljali davčne spremembe, ki pa jima ne moremo reči davčna reforma. Prvič smo rekli, da smo dobili »zgolj davčno kozmetiko«. Lani je bilo nekoliko bolje, zato smo spremembe poimenovali »dobra davčna kozmetika«. V vsem tem času v Sloveniji ni bilo izpeljanih nujnih strukturnih reform, ne pokojninske ne zdravstvene …

Javnosti je ob tem malo poznano, da so vse te reforme v svojem bistvu zgolj gašenje težav zaradi prepoznega ukrepanja. Nihče ljudem ne pove, zakaj imamo težave. Javnost je premalo obveščena o naslednjih treh zelo pomembnih podatkih:

1. PRENIZKA AKTIVNOST.
V tem hipu imamo v državi sorazmerno nizko stopnjo brezposelnosti, toda – paradoksalno – tudi slabo razmerje med aktivnimi in neaktivnimi. To je predvsem posledica demografskih trendov, prezgodnjega prenehanja delovne aktivnosti prebivalstva (upokojevanja in čakanja na upokojevanje), tudi odhajanja mladih v tujino.

Stopnja delovne aktivnosti SLO 2018: 55,8 %
Število delovno aktivnih v oktobru 2019: 901.300
Vir: SURS

Stopnja delovne aktivnosti 60–64 let SLO: 2018: 24,9 % (povprečje EU 44,4 %)
Vir: UMAR

  UMAR, Ekonomski izzivi 2019:

Demografske spremembe prispevajo k naraščanju problema pomanjkanja delovne sile, kar predstavlja izziv tako za podjetja kot tudi za nosilce ekonomske politike. Zmanjševanje prebivalstva v starostni skupini 20–64 let v razmerah visokega povpraševanja po delovni sili vse bolj prispeva k pomanjkanju delovne sile. S tem se lahko soočimo z aktivacijo določenih skupin prebivalstva in neto priseljevanjem. Analiza neizkoriščenih domačih kapacitet kaže, da so se slednje v zadnjih letih močno zmanjšale, vendar so še vedno prisotne predvsem med starejšimi, kjer je stopnja delovne aktivnosti nizka, in med šolajočimi, ki bodo po zaključenem šolanju vstopili na trg dela. Simulacije različnega obsega neto priseljevanja pa kažejo, da bi bil za popolno ublažitev problema pomanjkanja delovne sile potreben zelo visok neto selitveni prirast. Avtomatizacija lahko na kratki rok ublaži pomanjkanje delovne sile, na dolgi rok pa bi lahko potrebe po delovni sili še povečala, vendar zahteva nova znanja in višjo izobrazbo.

2. PRENIZKA PRODUKTIVNOST.
V zadnjih letih nam kljub solidni gospodarski rasti ni uspelo zviševati produktivnosti in dodane vrednosti, kot bi bilo treba, zato naša produktivnost in dodana vrednost še vedno zelo zaostajata za tistima v razvitih državah, ki so nam zgled.

Produktivnost dela v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v EU 2017:                       –18 %
Planirana produktivnost dela v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v EU 2030:      –5 %
Vir: UMAR

UMAR, Poročilo o razvoju 2019: Rast produktivnosti, ki je na dolgi rok ključna za dvig življenjskega standarda prebivalstva, je v času gospodarskega vzpona ostala skromna. Gibanja na področju inovacij, ki so najpomembnejši dejavnik dolgoročne rasti produktivnosti, pa so bila negativna. Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v: – pospešitev rasti produktivnosti za gospodarski napredek in dvig življenjskega standarda prebivalstva. Ključna je okrepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti zlasti z (i) vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogočala kakovostno raziskovalno delo ter dolgoročnost ukrepov za povečanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe, (ii) s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam ter (iii) z okrepitvijo vseživljenjskega učenja.

3. MLADI ZAPUŠČAJO SLOVENIJO.
In to bolj kot v času krize. Med njimi je tudi veliko tistih z visoko izobrazbo. Obenem tujci z visoko izobrazbo – sodeč po podatkih za večletno obdobje – ne morejo nadomestiti odhajanja mladih. Resda jih je lani, prvič po šestih letih, prišlo v Slovenijo več, kot je odšlo visoko izobraženih Slovencev, vendar je težko verjeti, da bo to večletni trend.

Ni še namreč jasno, kaj je lani povzročilo obrat trenda, saj se je zgodil selitveni prirast oseb s terciarno izobrazbo v višini +762. Na vprašanje, ali se je to zgodilo zaradi boljših možnosti zaposlitve v Sloveniji, prvih znamenj konca konjunkture v razvitih državah, več prihodov terciarno izobraženih iz tujine zaradi rasti slovenskega gospodarstva ali morda česa drugega, na Statističnem uradu RS odgovarjajo, da je vse to mogoče. A ker gre za trend v enem samem letu, ni jasno, kateri so resnični razlogi za tak preobrat, analize pa tudi še ni.

Vsi odseljeni mladi državljani Slovenije (20–29 let) 2014–2018 zbirno:
10.639 

Odseljeni mladi državljani Slovenije (20–29 let) s terciarno izobrazbo 2014–2018 zbirno:
3.675

Zbirni selitveni prirast vseh oseb, ne le mladih z višješolsko in visoko izobrazbo 2014–18:
2.674

Vir: SURS

Edini odgovor na takšne razmere …

… je nujno in hitro izboljšanje podjetniškega okolja z dvema osnovnima ciljema:

  1. zvišanjem števila aktivnih prebivalcev Slovenije, zlasti zadržanja mladih doma in selekcioniranega privabljanja visoko izobraženih tujcev v državo,
  2. zvišanjem dodane vrednosti in produktivnosti kot posledice predhodnega cilja in dodatnih ukrepov.

Če nam to uspe, bodo tudi pokojninska in druge reforme v prihodnosti bistveno blažje. Zato smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov za 3. SBC Forum pripravili program ukrepov »Mladi so prihodnost podjetne Slovenije«, ki pa ga ne posvečamo le mladim, ampak vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.

Podatki o izobraževanju, zaposljivosti in odseljevanju mladih bodo za nas in za Slovenijo detektor, s katerim bomo lahko merili, ali nam bo v Sloveniji na tej poti izboljševanja podjetniškega okolja uspelo dosegati cilje in blažiti posledice pokojninske in drugih reform. Ali pa nam ne bo uspelo in bodo drugi ukrepi nujno bolj boleči, kot si to danes predstavljamo. Bolj boleči za vse.

Zato kot klub uspešnih novodobnih podjetnikov vabimo koalicijske in opozicijske politične stranke, mlade in zastopnike vseh drugih generacijskih skupin, študente, delavce, kmete, kreativne ustvarjalce, obrtnike, inženirje, menedžerje, javne uslužbence, akademike, upokojence in številne druge, da se nam pridružijo in podprejo ukrepe, ki jih predlagamo Vladi Republike Slovenije.

Več bo podjetnosti, boljše produkte bomo ustvarili in prodali, boljše bodo naše službe, višje bodo naše plače, več davkov in prispevkov bomo zbrali, višje bodo lahko pokojnine. Vsi smo soodvisni.

Več bo podjetnosti, bolje nam bo.

 

Program SBC 2020-22: »Mladi so prihodnost Slovenije«

Program »Mladi so prihodnost Slovenije« 2020-22 je nadgradnja programa »ZA prodorno Slovenijo«, ki ga je SBC – Klub slovenskih podjetnikov objavil januarja 2018. Z dopolnitvijo programa izpred dveh letih zgolj osredotočamo pozornost na nekatere pomembne in nujne ukrepe v naslednjih dveh letih. Še vedno pa so aktualni tudi vsi predlagani in še neuresničeni ukrepi iz programa »ZA prodorno Slovenijo« 2018-22 (https://www.sbc.si/za-prodorno-slovenijo/).

1.FINANČNE IN MATERIALNE SPODBUDE ZA ZAPOSLENE

1. Nagradimo in motivirajmo najboljše zaposlene.

Uzakonimo izplačilo nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 % povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu.

Vlada RS v letu 2019 med davčne spremembe ni vključila razbremenitev nagrad za uspešnost, kot jo je SBC –Klub slovenskih podjetnikov predlagal leta 2018. Ob tem je pomembno, da podjetja sama odločijo, kako bodo nagradila zaposlene za poslovno uspešnost. Glede na razmere v Sloveniji je ta ukrep nujen. Skrajni čas je, da ga uresničimo.

Tako bi imela podjetja možnost dodatno stimulirati kadre, vključno z mladimi talentiranimi strokovnimi kadri, s čimer bi zaradi kvalitetnejšega razvoja posredno pridobili vsi zaposleni. To je eden boljših in nujnih ukrepov za zviševanje dodane vrednosti in zadržanje visoko izobraženih mladih v Sloveniji.

Vir: SBC, program Za prodorno Slovenijo, 2018

2. Z novimi dohodninskimi spremembami razbremenimo plače za vrhunske strokovnjake.

Ukiniti je treba najvišji dohodninski razred ali bistveno dvigniti njegov prag na vsaj 100.000 evrov. Lanske dohodninske spremembe so bile dobrodošle, a bile so še vedno skromne. Najbolj malenkosten je bil dvig praga najvišjega dohodninskega razreda na zgolj 72.000 evrov, in to kljub temu, da za zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti potrebujemo čim več visoko strokovnih kadrov.

Že leta je znano, da so v Sloveniji preveč obremenjene plače strokovnega in visoko strokovnega kadra. Nujno jih je razbremeniti, če želimo, da bodo podjetniki lažje zadržali ali privabili vrhunske strokovnjake, za katere tekmujejo v nišah, kjer so v svetovnem vrhu.

Podjetja so zato v primerjavi z razvitimi državami, kamor bežijo slovenski kadri – kljub lanskim dohodninskim spremembam pri motiviranju najboljših razvojnih kadrov – še naprej v izrazito nekonkurenčnem položaju. Še zlasti zato, ker hkrati še vedno nismo uvedli niti razvojne kapice.

Slovenski vrhunski podjetniki za takšne kadre tekmujejo vsaj na regionalnem, če ne tudi na svetovnem trgu strokovnjakov. Z razbremenitvijo najvišjega dohodkovnega razreda bi si lahko privoščili boljše strokovnjake, razvijali še boljše produkte, od tega pa bi imeli koristi vsi. Ker bi bil zaslužek boljši, bi bile tudi plače drugih zaposlenih višje, več bi bilo davčnega priliva v javne blagajne, posledično tudi več denarja za pokojnine …

Vir: SBC, program Za prodorno Slovenijo, 2018 

3. Zadržimo slovenske talente doma in jih privabimo domov iz tujine.

  • Predlagamo uvedbo posebne davčne olajšave po zgledu Italije, Avstrije in drugih držav, ki ponujajo znižanje osnove za plačilo davkov za 3–5-letno obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo in nadaljujejo svojo raziskovalno pot v javnem ali zasebnem sektorju v Sloveniji.

Italija že razmišlja, da bi to možnost uvedla – ne samo za Italijane, ki se vrnejo v Italijo, temveč za vse talente. Takšen ukrep pripravlja tudi Grčija. Aktivno privabljanje mladih raziskovalcev in talentov je pomembno za nadaljnji razvoj Slovenije. Podoben predlog rešitve zastopa tudi Društvo VTIS (v tujini živeči izobraženi Slovenci), s katerim SBC že leta sodeluje. Čedalje več članic EU uvaja ta ukrep, ker države med seboj ne tekmujejo zgolj za investitorje, temveč tudi za najboljše kadre.

Glede na eksodus mladih Slovencev, ki zapuščajo državo, je ta ukrep ne samo nujen, temveč tudi javnofinančno koristen. Zdaj namreč ti ljudje ne vplačujejo nič davkov v slovenske javne blagajne. Izgubili smo jih, čeprav smo jih leta dolgo šolali z denarjem davkoplačevalcev.

  • Spodbudimo nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami (s pravico do kasnejšega nakupa po vnaprej določeni ceni). To je eden od načinov vključevanja zaposlenih, zlasti mladih talentov, med lastnike.

Solastništvo zaposlenih z davčnimi olajšavami spodbujajo na različne načine v več zahodnoevropskih državah in tudi v ZDA. To počnejo, ker po eni strani vidijo korist za gospodarstvo v celoti, za lokalne skupnosti (zaradi večje verjetnosti, da bodo takšna podjetja ostala v domačem okolju in zagotavljala zaposlenost), po drugi strani pa jih država podpira zaradi interesa za vlaganje v socialno varnost zaposlenih po upokojitvi.  Največjih davčnih olajšav so deležna podjetja, ki sama odkupujejo delnice za brezplačno razdelitev zaposlenim. Pod določenimi pogoji so lahko davčnih olajšav deležni tudi lastniki, ki delnice prodajo zaposlenim.

  • V Sloveniji davčnih spodbud za solastništvo zaposlenih še ni, čeprav bi lahko te spodbude zelo prispevale k temu, da bi podjetniki lahko zadržali mlade visoko izobražene talente v svojem podjetju, obenem pa privabili visoko izobražene tuje zaposlene.

Vir: SBC, Za boljšo prihodnost mladih, 2019

 4. Omogočimo mladim dostop do več kadrovskih stanovanj.

Oblikujmo davčne spodbude za podjetja, ki bodo gradila kadrovska stanovanja za svoje zaposlene. Takšne davčne spodbude lahko bistveno prispevajo k hitrejšim in ustreznejšim stanovanjskim rešitvam. Hkrati pozitivno vplivajo na gospodarski cikel. Kadrovska stanovanja bi morala zadostiti standardom bivanja, ki bi bili predpisani.

Stanovanjska politika zdaj ne izkorišča potenciala gospodarstva pri reševanju enega od ključnih družbenih problemov. Cilj pobude je odpreti dialog z Vlado RS in odločevalci na ministrstvih o sistemskem vključevanju gospodarstva pri zagotavljanju stanovanjske oskrbe v Sloveniji.

Obenem predlagamo ukinitev bonitete za zaposlene, ki jim delodajalci omogočijo bivanje v najemniških kadrovskih stanovanjih.

Pobuda je odziv na aktualne in dolgoročne družbeno-ekonomske potrebe v Sloveniji po večjem številu najemniških stanovanj in na potrebe podjetij in podjetnikov po kadrovskih stanovanjih, ki jih lahko namenijo tako mladim kot strokovnim kadrom iz tujine. Gre za pozitiven ukrep v sklopu družinske politike, zmanjšuje negativne okoljske vplive, omogoča policentrično gradnjo stanovanj, ustvarja pozitivne učinke za družinski proračun … Ker bi podjetniki tako privabili zaposlene, je to obenem ukrep proti begu možganov v tujino.

Ta predlog je že dobil podporo Državnega sveta RS.

Vir: SBC, Za boljšo prihodnost mladih, 2019

 2. FINANČNE IN MATERIALNE SPODBUDE ZA ZAPOSLENE

 5. Izključimo kadrovske štipendije iz izračuna socialnih pomoči, uvedimo olajšave za štipendije.

Kadrovske štipendije naj se kot spodbuda marljivim dijakom in študentom izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči.

Poleg tega naj se podjetjem v tekočem poslovnem letu za izplačane kadrovske štipendije v preteklem poslovnem letu priznajo dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini 100 % izplačanih štipendij.

Ta predlog smo vsem najmočnejšim političnim strankam in tudi resornim ministrom v zadnjem letu in pol predstavili večkrat, a še vedno ni uresničen.

Mladim iz socialno šibkejših družin bi tako gmotno pomagali v času šolanja, obenem pa bi mladi talenti bolj ostajali doma in ne bi odhajali v tujino, s čimer Slovenija nesmiselno izgublja razvojni potencial za prihodnost.

Vir: SBC, program Za prodorno Slovenijo, 2018 

3. AKCIJSKI UKREPI ZA DVIG KAKOVOSTI KOMPETENC IN ZNANJA

6. Omogočimo mladim osnovno pravico do obveščenosti o zaposljivosti.

Država naj zagotovi proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Tovrstni podatki se pripravijo po transparentni in objektivni metodologijo in se objavijo agregatno, z objektivno interpretacijo. Pri strokovni pripravi metodologije naj se zgleduje po članicah EU, kjer že obstaja takšen sistem obveščanja, zato ni potrebe po snovanju povsem lastne nacionalne metodologije.

Bistvo nacionalnega zbiranja tovrstnih podatkov je, da so podatki med seboj primerljivi in s tem kakovostnejši. Tovrstni podatki se na področju izobraževanja posledično lahko uporabljajo za spremljanje uspešnosti visokega šolstva, strateško načrtovanje,  zagotavljanje kakovosti izobraževalnega procesa, za karierno orientacijo študentov in za informiranje delodajalcev o ponudbi na trgu dela.

Podoben sistem poznajo številne države EU, med njimi Avstrija, Italija, Madžarska, Francija. Tovrstni podatki morajo biti podlaga za oblikovanje akcijskega načrta za zelo proaktivno, učinkovito obveščanje javnosti o zaposljivosti diplomantov po fakultetah in ključnih programih, zalsti s ciljem opolnomočenja mladih in njihovih staršev s ključnimi informacijami pred samim vpisom oziroma izbiro fakultete ali študijskega programa.

Tovrstni predlog smo že podali na skupnem sestanku v začetku marca 2019 ministru za izobraževanje dr. Jerneju Pikalu.

S takšno rešitvijo uresničimo pravico mladih do podatka o zaposljivosti, ki je ključni referenčni podatek vsake fakultete v razvitih državah. Pridobijo mladi in njihovi starši, ker je to ključni podatek pri vpisu v šole. Pridobijo fakultete, univerze, študentje, tudi podjetniki in družba kot celota, ker bo celoten izobraževalni sistem sledil cilju boljše zaposljivosti mladih. Nosilci izobraževalnih programov pa bi dobili eno od ključnih orodij za orientacijo pri razvoju svojega programa.

Vir: SBC, program Za prodorno Slovenijo, 2018

7. Uvedimo podjetniške vsebine in podjetniško etiko v šole.

 Vsaj od začetka srednje šole naprej naj se uvede obvezni program osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.

Pred 30 leti je bila družbena klima v Sloveniji bistveno bolj naklonjena podjetnosti, podjetništvu in podjetniški iniciativi. Izobraževalni sistem temu ni sledil, četudi je Evropska komisija v vmesnem času priporočala uvedbo podjetniških vsebin v kurikule.

Osnovna finančna pismenost, podjetniška etika in podjetniške vsebine so nujne tudi zaradi specifičnih razmer v Sloveniji. Srečanje z osnovami delovanja podjetja osmišlja znanje dijakov in študentov (v neobveznih programih tudi osnovnošolcev), ga bogati in pomaga ovrednotiti.

Finančna pismenost ni na zavidljivi ravni. Podjetniška etika je nujna zaradi stranpoti v zasebnem in državnem gospodarstvu, podjetniške vsebine pa so temelj za razvoj podjetnosti, ki jo nujno potrebujemo za hitrejši razvoj celotne družbe, države in njenih državljanov. Kadri, podkovani s temi vsebinami, bodo bistveno lažje in bolje razvijali svoje sposobnosti in kompetence v podjetjih.

Vir: SBC, predlog iz akcije ZA podjetno Slovenijo, 2019

 8. Promovirajmo Slovenijo kot kadrovsko destinacijo za tuje strokovnjake.

Država naj pripravi in zelo hitro začne izvajati akcijski načrt za promocijo Slovenije kot kadrovske destinacije za visoko strokovne in deficitarne kadre, za selektivno privabljanje tujih kadrov. Pri tem naj vključi komparativne prednosti Slovenije (pozitivne davčne spremembe, socialno varnost, predlog SBC glede nagrajevanja zaposlenih itn.), najboljše slovenske podjetnike (nišne šampione) in uporabi vse znanje digitalnega marketinga.

V današnjem svetu države tekmujejo za visoko strokovne in deficitarne kadre, kot še nikoli doslej. Kljub ohlajanju gospodarstva je tudi v Sloveniji veliko povpraševanje po delavcih, ki jih brez tujih državljanov ne bomo mogli zapolniti. Nujna je celovita državna akcija, ki bi podprla delodajalce s programom za selektivno in ambiciozno privabljanje nujno potrebnih, deficitarnih in visoko strokovnih kadrov iz tujine. Z njim bi:

  • na definiranih ključnih kadrovskih trgih promovirali Slovenijo kot privlačno destinacijo za takšne kadre,
  • debirokratizirali postopke za prihod takšnih kadrov in pripravili bolj prijazne obrazce za tuje delavce (vloge v več jezikih tako pisno kot ustno, izboljšava aplikativne podpore (Tujci.net, EDS, povezave s FURS, registrom tujcev itn.),  s ciljem večje preglednosti, hitrejših postopkov, enostavnejšega rokovanja z dokumenti in večje učinkovitosti,
  • podprli skupinske nastope slovenskih podjetnikov na ključnih tujih kadrovskih trgih,
  • začasno okrepili kadrovske resurse za ta namen (glede na povišanje ali zmanjšanje povpraševanja po delavcih v tujini).

Visoko strokovni in deficitarni zaposleni lahko bistveno pripomorejo podjetnikom in zaposlenim v njihovih podjetjih k hitrejšemu razvoju in boljšemu zaslužku. Celotna slovenska družba tako pridobi možnost za večje število delovno aktivnih in višjo rast produktivnosti in dodane vrednosti. S tem lahko dodatno ustvarimo razmere, v katerih bodo posledice pokojninske reforme blažje, denarja za zdravstvo pa bo več. Podjetniki pa bodo uspešnejši.

Vir: SBC, program Za prodorno Slovenijo, 2018

Zaključek

Predlagani ukrepi SBC Kluba slovenskih ukrepov sledijo želji, da bi povečali dobrobiti vseh, ne le podjetnikov in mladih. Slovenijo nujno potrebuje odločno in ambiciozno politiko, ki bo mladim, visoko strokovnim kadrom in vsem bolj ali manj podjetnim pokazala, da imajo v Sloveniji perspektivno prihodnost. Misel, po katerih je Slovencu odpuščeno vse, le uspeh ne, naj bo pozabljena preteklost.

To je mogoče doseči tudi z ambicioznim in hitrim uresničevanjem predlaganim ukrepov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Ob tem pa tudi s spremembo družbene klime, s katero bo vrednota podjetnosti postala spoštovana, kot je nekdaj že bila.

Od podjetnosti in najbolj podjetnih ljudi v različnih družbenih sferah imamo koristi vsi. A sprememba družbene klime, ki bo povzročila, da se bomo tega bolj zavedali, ne bo dovolj.

Zato v tem dokumentu objavljamo ključne predloge slovenski politiki. Pomembno pri tem je, da stanejo malo. Potrebna je le močna (politična) volja. Zato bomo veseli vseh, ki se nam bodo priključili in skupaj z nami podprli predloge iz programa »Mladi so prihodnost podjetne Slovenije 2020-22«.


SBC Klub slovenskih podjetnikov, 3. SBC Forum

Ljubljana, 3. februarja 2020