Izbrani nasveti Deli stran

Višja produktivnost prinaša več blaginje vsem

29. 07. 2022

Višja produktivnost prinaša več blaginje vsem

Slovenija se v zadnjih letih poleg demografske spoprijema tudi s krizo prehoda na okolju prijazne tehnologije in s povečanimi geostrateškimi tveganji. Ta vplivajo na zviševanje cen hrane, surovin in energentov.

Avtorica: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
 
Prijetno je živeti v državi z zadovoljnimi ljudmi, ki s svojo podporno mrežo v nesrečnih okoliščinah poskrbi za posameznika. Po podatkih raziskave Življenjski pogoji (SiLC) je povprečen Slovenec na lestvici med 1 in 10 zadovoljstvo z življenjem v letu 2021 ocenil z oceno 7,7. To je največ od leta 2012, ko so omenjeno raziskavo izvedli prvič. iz raziskave izhaja, da na splošno zadovoljstvo z življenjem pri Slovencih najbolj vplivata predvsem dva dejavnika: zdravstveno stanje in občutek sreče.
 
V Akcijskem načrtu za večjo blaginjo v Sloveniji smo skupaj s kolegi z Ekonomske fakultete – prof. dr. Tjašo Redek, prof. dr. Matjažem Komanom, prof. dr. Aljošo Valentinčičem in prof. dr Jožetom Sambtom ter dr. Alijem Žerdinom (Delo, d. o. o.) pod vodstvom prof. dr. Dušana Mramorja – identificirali področja, ki po raziskavah najpomembneje vplivajo na (materialno in nematerialno) blaginjo prebivalcev. Z ukrepi smo naslovili 22 področij, na katerih imamo priložnosti za izboljšave.
 
Materialna blaginja je neposredno povezana s produktivnostjo in delovno aktivnostjo. Akcijski načrt za večjo blaginjo v tem delu nadgrajuje in novelira Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti iz leta 2020, ki je kot pomembna področja prepoznal vlaganja v ključno javno infrastrukturo in mehke dejavnike na ravni države ter investicije v fizični kapital in robotizacijo ter mehke dejavnike na ravni podjetij.

Mehki dejavniki v senci

Novelacija ukrepov iz akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti je nakazala, da so bili v preteklem letu sprejeti ukrepi, ki zadevajo vlaganja v ključno javno infrastrukturo (energetika, železnice, ceste). Ukrepom na področju mehkih dejavnikov pa je bilo namenjene bistveno manj pozornosti. Čeprav je v akcijskem načrtu navedeno, da je lahko izveden katerikoli ukrep, pa hkratna izvedba več ukrepov pomeni večji pospešek rasti produktivnosti.

V prihodnosti bo največji izziv implementacija ukrepov na področjih:

  • povezovanja in sodelovanja med raziskovalno in razvojno sfero,
  • izboljšanja učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja, 
  • debirokratizacije in digitalizacije javne uprave,
  • strokovnega korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in javnih zavodov (predvsem s področja zdravstva in šolstva),
  • strateško naravnanih javnih financ in delujočega finančnega sistema.

Vse to predstavlja pomembne »mehke« gradnike dobrega poslovnega okolja.

Kar 30-krat več ljudi kot v Avstriji ali Nemčiji poroča o tem, da se soočajo z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev.

Smer: znanstveni preboji in debirokratizacija

Boljše povezovanje in sodelovanje bi spodbudili z ustanovitvijo Tehnološke agencije in ponovno vpeljavo mehanizma mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Prav tako je treba identificirati nekaj velikih projektov z največjim vplivom na produktivnost. Dodatna javna sredstva je treba usmeriti zgolj v nekaj velikih projektov na najbolj perspektivna področja, kjer lahko slovenska znanost doseže največji preboj. Raziskovalni inštituti morajo skupaj s svojimi odcepljenimi podjetji postati osrednji del aplikativne znanosti in skupaj s podjetji oblikovati prebojne mreže.

Debirokratizacija javne uprave, ki mora biti jasno definirana v načrtnem zniževanju »predpisologije « in prenovljenem plačnem sistemu za javni sektor, ki spodbuja proaktivno in k iskanju rešitev usmerjeno delovanje javnih uslužbencev, je drugo najpomembnejše področje »mehkih« dejavnikov produktivnosti na ravni države. Svojo domačo nalogo pri doseganju cilja višje produktivnosti pa morajo opraviti tudi podjetja, v katerih se kažejo vrzeli v upravljanju, usposabljanju zaposlenih in implementaciji novih tehnologij.

Vse to je povezano z višjimi vlaganji v neotipljiv in otipljiv kapital. Z gospodarskim razvojem pa vse pomembnejši postajajo dejavniki nematerialne blaginje. Pri tem kaže izpostaviti dober institucionalni sistem (pravna država, politični sistem in zdravo ter čisto okolje) ter zdravje.

Boljšega zdravstva ne bo brez reorganizacije

Posebno pozornost bo treba nameniti področju zdravja, ki z vlaganjem v ključno javno infrastrukturo na področju zdravstva posega tudi na področje dejavnikov materialne blaginje. Povečanje izdatkov za zdravstvo na več kot 10 odstotkov BDP na leto pa ne bo obrodilo sadov, če ne bo reorganizacije zdravstvenega sistema, povečanja kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. V Sloveniji v povprečju izgubimo 18 delovnih dni na zaposlenega na leto zaradi bolniških izostankov.

Kar 30-krat več ljudi v okviru raziskav v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo poroča o tem, da se sooča z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev. Vsi ti zaposleni, ki bi lahko ustvarjali dodano vrednost in prispevali bistveno več k splošni družbeni blaginji, so ujeti v čakalnih vrstah. Navidezna dostopnost do neomejene košarice zdravstvenih storitev tako pojasnjuje, zakaj je zdravje za Slovence tako pomembno v kontekstu zadovoljstva z življenjem.

Izvedba 64 ukrepov na 22 identificiranih kritičnih področjih bi po mnenju avtorjev vodila do večje blaginje. Čeprav večja blaginja ne pomeni nujno, da bodo ljudje tudi bolj zadovoljni, pa zagotovo predstavlja pomemben element v zapletenem konstruktu zadovoljstva z življenjem in spreminjanja kulture družbe.

Večje blaginje brez dobrega gospodarstva ne bo

Ne pustimo se ujeti v labirint enakosti v bedi. Če želimo pravičneje deliti višjo dodano vrednost, jo moramo najprej ustvariti. Pot do nje pa po besedah prof. dr. Verice Trstenjak temelji na prevzemanju večje odgovornosti tako na ravni posameznika kot družbe. Večje blaginje, tako materialne kot nematerialne, namreč brez dobro delujočega gospodarstva in lokalnih šampionov, ki so na dobri poti, da postanejo globalne zgodbe o uspehu, ne bo.

Prispevek je iz junijske revije SBC Podjetnik. Avtorica je dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Za izvod revije pišite na: info@podjetnaslovenija.si

 

 Spremljajte nas na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in LinkedIn.

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.