Več scenarijev okrevanja

03. 08. 2021 - Avtorica: Barbara Leskovar (iz revije SBC Podjetnik, junij 2021)

Več scenarijev okrevanja

Okrevanje bo pogojeno z zdravstvenimi razmerami. Ključna bo precepljenost prebivalstva.

Evropska komisija za evrsko območje in celotno območje Evropske unije za letos napoveduje 4,8-, za leto 2022 pa 4,5-odstotno rast BDP. Rast gre pripisati uspešnemu spopadanju z novim koronavirusom in odpiranju gospodarstva v državah članicah. Po analizah in napovedih lahko Slovenija ob izboljševanju epidemiološke slike pričakuje:

  • da bo gospodarska rast letos dosegla 5,2 odstotka, visoka pa bo ostala tudi v prihodnjem letu (4,8 odstotka) in 3,1-odstotna v letu 2023.

Predkrizna raven BDP iz leta 2019 bo po trenutnih ocenah Banke Slovenije dosežena na začetku prihodnjega leta. Tudi Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 5,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,8 odstotne točke več, kot je predvidela v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto ji je napovedala petodstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v majski napovedi. Rast med drugim poganjajo potrošnja in naložbe.

Kaj v Sloveniji letos navzgor?

V Sloveniji se je v prvem četrtletju letošnjega leta povečalo:

1. menjava blaga s tujino, 
2. investicijska aktivnost podjetij, 
3. varčevanje gospodinjstev,
4. v sektorju država tako prihodki kot izdatki …
5. … a tudi primanjkljaj.

Pomembno trošenje gospodinjstev

Domačo gospodarsko rast spodbuja tako domače kot tuje povpraševanje. »Pričakujemo namreč okrevanje trošenja gospodinjstev in večjo investicijsko dejavnost zasebnega sektorja in države, ki bo podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi s sredstvi iz sklada Naslednja generacija EU. Rast bo v celotnem napovednem obdobju podpirala potrošnja države. Z okrevanjem gospodarske aktivnosti v trgovinskih partnericah je pričakovati tudi spodbudno rast izvoza blaga in storitev. Trošenje gospodinjstev bodo ob izboljševanju epidemioloških razmer in postopnem zmanjševanju negotovosti v gospodarstvu krepila ugodna gibanja na trgu dela. Pričakujemo, da bodo ob oživitvi gospodarske aktivnosti podjetja že letos dodatno zaposlovala, kar se bo odražalo v stopnji brezposelnosti, ki bo ostala podobna kot lani. Krepila se bo tudi inflacija, ki pa bo ostala pod srednjeročnim ciljem, torej pod dvema odstotkoma, vendar blizu te meje. V Banki Slovenije še ugotavljamo, da negotovost glede prihodnjega razvoja epidemije ostaja velika,« so za SBC Podjetnik sporočili iz Banke Slovenije.

Alternativni scenariji

Banka Slovenije je skupaj s strokovnjakom, izr. prof. dr. Janezom Žibertom z Zdravstvene fakultete v Ljubljani in članom ekipe Sledilnika COVID-19, pripravila alternativne scenarije gospodarskih gibanj glede na razvoj epidemije.

1. scenarij:

  • Ob blažjem scenariju, ki je ugodnejši od osrednje napovedi, bi ob okrepljenem zaupanju in hitrejši prilagoditvi gospodarstva novim razmeram BDP že letos dosegel predkrizno raven.

2. scenarij:

  • Ob manj ugodnem epidemiološkem scenariju so predpostavili manjši delež cepljenega prebivalstva v jesenskih mesecih, kot bi bil potreben za uspešno zaustavitev širjenja okužb.
  • Ob ponovnem zaostrovanju ukrepov za zajezitev epidemije bi BDP okreval počasneje in ostal okrog odstotek pod osrednjo napovedjo v letih 2022 in 2023.

3. scenarij:

  • Ob ostrejšem scenariju, ki predpostavlja pojav nove različice virusa, proti kateri trenutno razpoložljiva cepiva in imunska zaščita že prebolelih ne bi bili učinkoviti, bi že v jesenskih mesecih sledil nov, obsežnejši val epidemije.
  • Tega bi bilo treba omejevati z dolgotrajnejšimi ukrepi, kar bi še močneje zaviralo okrevanje gospodarske aktivnosti, predkrizna raven BDP pa bi bila dosežena šele v letu 2023.

Iz publikacije Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji v Banki Slovenije po osrednji napovedi tako v letošnjem in prihodnjem letu pričakujejo visoko rast gospodarske aktivnosti. Napoved temelji na predpostavki, da epidemiološke razmere ne bodo zahtevale ponovnega širšega in dolgotrajnejšega zaprtja gospodarstva. Predpostavljajo tudi, da bodo gospodarsko rast še naprej podpirali ukrepi denarne in fiskalne politike. Ocenjujejo namreč, da bi se lani ob odsotnosti teh ukrepov gospodarska aktivnost skrčila za skoraj desetino.

Najpomembnejše gonilo gospodarske rasti v prihodnje bo zasebna potrošnja. Stopnja varčevanja se bo v naslednjih letih postopoma zniževala, a ostala nekoliko nad predkrizno ravnjo. Gospodarsko aktivnost bodo pomembno krepile bruto investicije v osnovna sredstva. Poleg domačega povpraševanja bo gospodarsko rast krepil tudi izvoz blaga in storitev.

Dobre napovedi ob večji precepljenosti

Ob predpostavki večje precepljenosti prebivalstva so se med marcem in junijem 2021 izboljšale tudi napovedi gospodarskih gibanj za naše trgovinske partnerice. Vpliv na poslovanje in gospodarsko aktivnost pa je diferenciran po posameznih dejavnostih.

Višja zaposlenost, plačni pritiski in višje cene

Z nadaljnjim okrevanjem gospodarstva se tudi v naslednjih letih pri Banki Slovenija pričakuje razmeroma ugodna rast zaposlenosti in postopen upad stopnje brezposelnosti, ki se bo ob koncu napovednega obdobja znižala na zgodovinsko nizko raven. To pomeni, da bodo ob tem ponovno postali izrazitejši predkrizni izzivi gospodarstva, povezani s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile.

Kaj napovedujejo pri Banki Slovenije?

1. Plačni pritiski se bodo proti koncu napovednega obdobja okrepili. Na gibanje plač bodo sicer zlasti letos in prihodnje leto pomembno vplivali začasni interventni ukrepi. Ti so bili v času epidemije usmerjeni predvsem v ohranjanje delovnih mest in kupne moči gospodinjstev, še posebej najranljivejših skupin prebivalstva.

2. Rast cen življenjskih potrebščin se bo v napovednem obdobju krepila.

3. Poleg zunanjih dejavnikov, povezanih z rastjo cen nafte in drugih primarnih surovin na svetovnih trgih, se bodo krepili tudi domači dejavniki inflacije.
Z okrevanjem domačega povpraševanja, ki ga spodbujajo podporno naravnani ukrepi ekonomskih politik, in s povečevanjem stroškovnih pritiskov ob ugodnih razmerah na trgu dela namreč pričakujemo precejšnjo pospešitev osnovne inflacije. Ta bo v povprečju letošnjega leta zaradi tehničnega učinka spremenjenih uteži, ki so posledica drugačnih nakupovalnih navad potrošnikov v času epidemije lani, razmeroma nizka, a bo že naslednje leto dosegla 1,6 odstotka, v letu 2023 pa 1,7 odstotka.

4. Po lanskem padcu cen življenjskih potrebščin že letos pričakujemo 1,3-odstotno skupno inflacijo, ki jo bo zviševala zlasti energetska inflacija. Ta bo prehodno višja zaradi nizke lanske osnove, ki je posledica globokega padca svetovnih cen nafte v mesecih po izbruhu epidemije. Dodatno sta na gibanje energetske inflacije v Sloveniji lani vplivala trošarinska politika vlade in ukrep pocenitve električne energije v času prvega vala epidemije.

5. V nadaljevanju napovednega obdobja pričakujemo krepitev rasti cen storitev in neenergetskih industrijskih proizvodov, skupno inflacijo pa bo povečevala tudi dražja hrana.

Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v vzponu

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je v Pomladanski napovedi manj optimističen glede gospodarske rasti.

Kaj napoveduje UMAR?

  1. Za letos 4,6-odstotno rast BDP
  2. Leta 2022 4,4 %
  3. Leta 2023 pa 3,3 %

»Razpoložljivi hitrofrekvenčni podatki in kazalniki zaupanja kažejo, da se gibanja iz konca lanskega leta nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih. V prvem četrtletju je aktivnost v številnih storitvenih dejavnostih še vedno zastajala za lansko ravnijo (pred epidemijo), predvsem zaradi omejitvenih ukrepov za obvladovanje epidemije. Ob predpostavki, da se bodo omejitveni ukrepi ob večji precepljenosti prebivalstva in s tem boljšem obvladovanju epidemije še bolj sprostili v drugi polovici leta, se bo gospodarsko okrevanje do konca leta pospešilo, gospodarska rast pa se bo nadaljevala tudi v letih 2022 in 2023. Še naprej bo ključna podpora ukrepov fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU, skupaj z ukrepi denarne politike ECB,« so pojasnili za revijo SBC Podjetnik.

UMAR: 

1. Predvidevajo, da se bo nadaljevala rast v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter z njimi povezanih storitvah, ki jih je že drugi val epidemije relativno manj prizadel. V teh dejavnostih naj bi bila letos večinoma že dosežena raven aktivnosti iz leta 2019.
2. Pričakujejo tudi razmeroma visoko rast investicij, zlasti infrastrukturnih in stanovanjskih.
3. Nekoliko počasneje bodo v še vedno negotovih razmerah okrevale investicije v opremo in stroje.
4. Nadaljevala se bo tudi rast mednarodne menjave, zlasti blaga in postopoma tudi večine segmentov storitev.
5. Najpočasnejše in tudi dolgotrajnejše pa bo v okviru mednarodne menjave okrevanje storitev, povezanih s turizmom.
6. Po lanskem globokem upadu se bo s postopnim odpiranjem storitvenih dejavnosti od pomladi krepila tudi zasebna potrošnja.
7. Poleg rasti razpoložljivega dohodka bo k temu prispevalo tudi sproščanje prihrankov in s tem postopno zmanjševanje stopnje varčevanja gospodinjstev. Ta bo predvidoma še precej presegala raven iz leta 2019. Pozitiven bo tudi vpliv predvidenega unovčevanja turističnih bonov.
8. Tudi rast državne potrošnje se bo letos še povečala. »Okrevanje se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, gospodarska aktivnost pa naj bi v letu 2022 dosegla predkrizno raven iz leta 2019, k čemur bo prispevalo ohranjanje nekaterih ukrepov za blažitev posledic epidemije tudi v letošnjem letu,« dodajajo pri Umarju.

 

Bi želeli prebirati še več zanimivih uporabnih in zanimivih vsebin iz revije SBC Podjetnik? Za izvod nam pišite na info@sbc.si. Revijo lahko prebirate tudi v različici pdf na tej povezavi.

Menite da je članek koristen?

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.