Izbrani nasveti Deli stran

»Račun za tvegano strategijo do Rusije bo visok.«

05. 05. 2022

»Račun za tvegano strategijo do Rusije bo visok.«

Dr. Egon Zakrajšek je eden vodilnih slovenskih ekonomistov. Trenutno je višji svetovalec pri Banki za mednarodne poravnave v švicarskem Baslu. Pred avgustom 2019 je bil član ožjega vodstva oddelka za monetarne zadeve v Ameriški centralni banki (Fed). Krize spremlja že dolga leta. Z nami se je pred dnevi pogovarjal na 1. ekskluzivnem webinarju za člane kluba Podjetna Slovenija.

Ko gre za inflacijo, seveda ta ni primerljiva z jugoslovansko pred več kot tremi desetletji. A vendarle, kakšna je nevarnost psihološke spirale pri zdajšnjih inflacijskih razmerah?
Slovenija je zdaj del območja evra. Monetarna politika je v rokah Evropske centralne banke (ECB), ki je bistveno bolj odgovorna, kot je bila nekdanja Narodna banka Jugoslavije. 
Največjo skrb ta hip vzbuja širok razpon produktov, kjer se cene zvišujejo. Kamorkoli gremo, povsod opazimo višje cene. Na bencinskih servisih, pri računih za elektriko, plin … Kupna moč potrošnikov zato pada.
Najpomembnejše vprašanje je, ali potrošniki lahko zahtevajo povrnitev kupne moči z višjimi plačami. Najbolj nevarna so previsoka pričakovanja po višjih plačah. Podjetjem se povečajo stroški, zato zvišajo cene in začne se spirala.
Razmere za kaj takšnega so po državah zelo različne. Odvisne so od strukture trga dela, kolektivnih pogodb in podobno. ECB to spremlja in bo morala ukrepati.
V Nemčiji tako opisane dinamike še ni. To je zelo pomembno gospodarstvo v EU, vendar se to lahko spremeni. Če se bo spremenilo, bo takšno dinamiko težko ustaviti; ekonomija bo najbrž v slabem stanju, zato bo lahko višja tudi brezposelnost.

Trenutno je veliko različnih razlogov za negotovost. Epidemije še ni konec. Pa vojna v Ukrajini, inflacija, energetski cenovni šoki. Hrana se draži, surovine tudi, pričakujemo pritiske na plače. Ali se lahko zgodi celo podobna kriza kot pred približno 15 leti?
Seveda se lahko zgodi. Razlogi bi sicer bili drugačni kot leta 2008. Takrat je bil nepremičninski balon vreden 300 milijard dolarjev, kar je bilo enako vrednostim izgub na kakšen slab dan na Wall Streetu. Toda ni bilo jasno, koliko zadev je bilo prepletenih s tem balonom.
Ko se je začelo vse sesuvati, smo se znašli v globalni ekonomski krizi. Lahko se spet zgodi. A težko je predvideti, kaj bi sprožilo takšno dinamiko. Je pa to možen scenarij.

Kaj bi bilo za evropsko in slovensko gospodarstvo letos huje: to, da bi se razmahnila vojna v Ukrajini in ne bi bilo ne dobre setve ne žetve, ali to, da bi se zaradi kakšnega seva spet razširila epidemija?
Pri pandemiji je s cepljenjem, zlasti starejših, po evropskem in ameriškem modelu spopada z virusom, mogoče preprečiti preveliko obremenitev zdravstvenega sistema. Kitajski način boja z epidemijo ni najbolj pameten. Težave s setvijo in žetvijo pa bi najbolj prizadele manj razvite države.

Mar ni celoten ekonomski sistem v EU, tako bank kot podjetij, bolj robusten kot pred 15 leti?
To je res. Po veliki krizi se je spremenila regulativa, zlasti glede kapitalske in likvidnostne ustreznosti komercialnih bank. Banke so bistveno bolje pripravljene.
Zadolženost podjetij in držav v Evropi in ZDA pa je občutno višja kot pred veliko krizo. Ranljivosti so se iz bank preselile v druge sektorje.

V Sloveniji se zdi, da so razmere malo drugačne. Javni dolg v BDP se je sicer zvišal, a je še pod povprečjem EU. Podjetja pa niso zadolžena. Ali je to priložnost za slovenska podjetja na trgu?
Seveda je lahko priložnost. Bančniki in investitorji bodo vedno iskali dobre priložnosti. Dobra podjetja lahko to priložnost izkoristijo.
A po drugi strani v takšnih razmerah vsi raje ravnajo previdno in se strateško izogibajo tveganjem. Investitorji in banke raje sedijo na denarju. Tudi časi ugodnega kreditiranja bodo minili.

Ena od napovedi, sicer malo politična, je, da cene energentov srednjeročno ne bodo tako visoke, ker bodo sankcije sicer koristile Rusiji, saj bo energente lahko drago prodajala v tretje države. Cilj naj bi bil z daj napolniti skladišča in diverzificirati vire, potem pa naj bi cene padle in to bi bil glavni udarec za Rusijo. Kaj menite o tem?
Kitajska in Indija že na veliko kupujeta rusko nafto. Deloma jo Rusija lahko proda tako, vendar s precejšnjim popustom. Vse te ruske nafte in plina pa ni mogoče prodati kar tako. Plin je denimo vezan na plinovode, nafta na naftovode. Rusija ima tudi omejene skladiščne zmogljivosti, vrtine bo treba zapirati. Pozneje jih ni tako preprosto spet odpirati. 
Dejstvo pa je, da se je Evropa odvisnost od ruskih energentov odločila zmanjšati po zelo boleči poti. Strategija do Rusije, zlasti nemška, katere cilj doslej je bil Rusijo z energenti približati evropski skupnosti, se je izkazala za zelo tvegano. Zdaj bo to treba plačati. Račun bo visok, tudi za slovenske potrošnike.je ob pravem času.
Dolgoročno bo to pomenilo hitrejši prehod na zelene vire energije, kar je potrebno. Toda lažje bi bilo, če bi se ta prehod zgodil bolj postopno, ne tako eksplozivno.

Intervju je iz revije SBC Podjetnik, izdaja april 2022. Avtor: Goran Novković. Foto: Barbara Reya.

Celoten intervju, v katerem dr. Zakrajšek razloži, katera so ta trenutek največja tveganja za podjetnike, kako bi sam ravnal v vlogi podjetnika, ki porabi veliko energije, in kje vidi priložnosti za podjetnike, lahko preberete v aprilski izdaji revije SBC Podjetnik.

Za tiskan izvod revije pišite na: info@podjetnaslovenija.si.

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.