Izbrani nasveti Deli stran

Račun za covid še ni bil plačan

17. 12. 2021

Račun za covid še ni bil plačan

Dogajanje, povezano z razmerami na trgih, vedno bolj kaže, da se v gospodarstvu dogajajo nekateri pomembni premiki. Podjetja se morajo zato temu prilagajati. Izziv zanje so višje cene surovin in drugih resursov, pa tudi njihova dostopnost. To se vedno bolj odraža v višjih končnih cenah proizvodov. »Beseda leta 2022 bo volatilnost, kar se bo kazalo kot močan pritisk na marže,« opozarjajo nekateri finančniki. Po drugi strani težave z dobičkonosnostjo podjetja potiskajo v notranjo optimizacijo.

Za pogled na trenutno dogajanje na globalnih trgih in izzivih za slovenska podjetja v letu 2022 smo prosili mag. Sibila Svilana, predsednika uprave SID banke ter odličnega poznavalca poslovanja na tujih trgih in financiranja podjetij.

Kakšno makroekonomsko sliko napovedujete globalnemu in slovenskemu gospodarstvu v letu 2022?

Sedanje zelo negotove gospodarske razmere, zaradi covidne in okoljske ter energetske krize, zlasti pa geoekonomskih premikov, zelo otežujejo možnosti za dobro napovedovanje.

Po oceni SID banke bodo na globalno  in slovensko makroekonomsko sliko v prihodnjem letu, glede na trenutne razmere najbolj vplivajo tveganje širjenja covida in s tem povezane gospodarske omejitve ter zlasti omejene kapacitete slovenskega zdravstva. Še večje posledice na celotno gospodarstvo pa ima tveganje višje inflacije od pričakovanj, za katero se vedno bolj izkazuje, da ni le začasne narave.

Namreč, nekateri razlogi za inflacijo bodo s časom res prenehali, kot so učinek nizke osnove, sproščanje preteklega prisilnega varčevanja. Delovanje drugih razlogov, kot je vpliv presežne količine denarja v obtoku v vseh razvitih gospodarstvih, ki v pomembnem delu ne gre v gospodarstvo ampak prehaja na premoženjske in druge špekulativne trge (kapitalske, nepremičninske, Bitcoin…), zlasti pa inflacijski vplivi, ki izvirajo iz težav v globalnih dobavnih verigah.

Med poglavitnimi tveganji, ki vplivajo na makroekonomsko sliko pa moramo omeniti tudi problem obsežnega javnega dolga, ki sicer ni le slovenska posebnost. V primeru zviševanja obrestnih mer, kot posledice inflacije, bo njegovo refinanciranje pomenilo veliko breme za proračune držav in posledično za celotno gospodarstvo. Zaradi teh tveganj in negotovosti se v zadnjem četrtletju 2021 postopoma umirja svetovna gospodarska rast, povečuje pa se heterogenost okrevanja med posameznimi gospodarstvi.

Za leto 2022 se po pričakovanem izrazito močnem odboju gospodarske rasti v letu 2021 (predvsem kot posledica ugodnih gibanj v prvih treh četrtletjih, oziroma slabega leta 2020) glede na napovedi UMAR-SLO pričakuje še vedno visoko, med 4 in 5 % gospodarsko rast slovenskega gospodarstva. Vendar to predpostavlja, da ni obsežnejše zaustavitve družbe zaradi širjenja pandemije, prav tako se pričakuje stabilizacijo razmer v dobavnih verigah ob umiritvi povpraševanja.

Na evropskem nivoju se pričakuje še vedno ohranjanje relativno nizkih obrestnih mer, ki ne bodo bistveno vplivale na refinanciranje (javnega) dolga, in še vedno spodbujevalno vplivale na gospodarstvo. Vendar gospodarska aktivnost slovenskega in tudi svetovnega gospodarstva pa se lahko hitro zniža za odstotno točko ali celo več v primeru realizacije posameznih, že omenjenih tveganj. Namreč, račun za covid krizo še ni bil plačan, saj še vedno delujemo in poslujemo na podlagi visokih subvencij javnega sektorja in centralnih bank ter izrednih razmer. Zato se na zavarovalniškem trgu, kjer tudi deluje SID banka, pričakujejo v naslednjih dveh letih povišanja škodnih primerov in stečajev družb.

Se bodo dobavne verige še tako trgale? Ali bo morda v ospredje stopila selitev proizvodnih zmogljivosti z oddaljenih lokacij v EU in s tem krajšanje dobaviteljskih verig?

Omejene kapacitete v elektronski industriji, težave v transportu in veliko povišanje cen ter otežen dostop do surovin in tudi izrazito hitro okrevanje svetovnega povpraševanja po covidnem letu 2020 je povzročilo motnje v dobavnih verigah. To je vplivalo na visok porast cen surovin na svetovnih trgih. Te so tudi pod pritiskom povpraševanja investitorjev v iskanju dolgoročnih donosov, tudi kot posledica ekspanzivne monetarne in fiskalne politike. Zaradi teh motenj v dobavnih verigah se gospodarsko okrevanje ohlaja oziroma izgublja moč. Po podatkih Merkit se v zadnjem četrtletju 2021 nadaljuje podaljševanje dobavnih rokov, ki že vplivajo tudi na šibkejše povpraševanje podjetij po vmesnih proizvodih in tudi proizvodnih omejitvah.

Nov ekonomski pojav selitve proizvodnih zmogljivosti bližje domačemu gospodarstvu (t. i. »reshoring« oziroma »onshoring«), je postal med epidemijo, zaradi zagotovitve odpornejših proizvodnih linij, nova oblika poslovanja. Številna podjetja so se odločila, ob pomoči svojih vlad, za krajšanje svojih proizvodnih linj in s tem zmanjševanje pretirane gospodarske odvisnosti od tretjih držav.

Zaradi geopolitičnih napetostmi med velikimi gospodarskimi silami, se bo proces krajšanja proizvodnih verig po vsej verjetnosti nadaljeval, enako pa tudi težave v proizvodnih verigah. To vodi k povečanju iniciative za regionalno sodelovanje, kar je za Slovenijo pomembno z vidika možne nove vpetosti v te proizvodne verige pa tudi privabljanja tujih neposrednih investicij.

Tako preoblikovanje dobaviteljskih verig, po oceni SID banke, pomeni velik potencial za rast zaposlovanja in predvsem okrepitev raziskovalnih dejavnosti. Hkrati pa premestitev proizvodnje na bližnje lokacije dobiva na pomenu tudi z rastjo cen dela v državah v razvoju, ter z zviševanjem ostalih stroškov povezanih z »offshoring« (kot so transport, logistika, zavarovanje itd.), in tudi s hitrim razvojem robotizacije in digitalizacije, ki naj bi zmanjševala predvsem potrebe podjetij po nižje kvalificirani in slabo plačani delovni sili. Ta je zlasti v zadnjih dvajsetih letih zniževala inflacijske pritiske v razvitih državah, kjer smo izkoriščali ta razmerja. Ti novi ekonomski pojavi bodo krojili gospodarske razmere prihodnja leta poleg okoljskih in ekoloških ter energetskih dejavnikov.

Poleg tega je potrebno poudariti, da se posamezne države glede na obstoječe razmere v proizvodnih verigah zavzemajo tudi za ohranjanje oziroma okrepitev strateških aktivnosti v posameznih gospodarstvih, kar je tudi eden od razlogov repatriacije določenih gospodarskih aktivnosti. Npr. Francija izpostavlja sektorje pomembne za energijski prehod, sektorje baterij, umetne inteligence, Nemčija zaradi pomanjkanja polprevodnikov poziva EU, da znatno poveča tržni delež »čipov«, medtem ko ZDA izpostavlja repatriacijo dejavnosti v sektorjih medicinske opreme in informatike ter obrambe. V primeru, da se zaupanje v geopolitična ravnovesja in s tem tudi mednarodno trgovino pomembno omaje, lahko to privede še do pospešitve procesov krajšanja proizvodnih verig. Nedavna študija McKinsey-a kaže, da bi lahko premestitev proizvodnih dejavnosti, ki so bile prej prenesene v tujino, vplivala na do četrtino svetovnega izvoza. V teh okvirih mora razmišljati in se reorganizirati tudi slovensko gospodarstvo, zlasti pa MSP-ji.

So tudi slovenska podjetja na robu zmogljivosti, ker so že del skrajšanih dobaviteljskih verig in zato krepijo proizvodnjo? Bo zato manj ali več priložnosti za rast v 2022?

Slovenska podjetja se soočajo s posledicami visokih cen surovin, kjer nimajo velikih možnosti za prilagoditev, enako pa velja tudi za energente. Medletna rast uvoznih cen je bila septembra v Sloveniji kar 17,8 %, predvsem kot posledica dviga uvoznih cen energentov in surovin. Podjetja so leta 2021 precej povečala vrednost zalog, kar je tudi posledica pričakovanj o gibanju cen surovin in dobaviteljskih omejitvah. Tudi oktobra je bil delež podjetij, ki je menil, da je raven njihovih zalog višja kot normalno visok, in to na ravneh pred finančno in gospodarsko krizo. Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra medletno povečale za 8,6 %.

Podjetja v EU so oktobra že poročala o poslabšanju obsega novih naročil, predvsem kot posledica nižjega obsega pričakovanega izvoza. Tudi podjetja v Sloveniji so z oktobrom precej znižala pričakovanja glede izvoznih naročil. Vendar pa imajo z vidika pozicioniranja v dobaviteljskih verigah slovenska podjetja več možnosti nadomeščanja ali prehajanja iz ene verige v drugo oziroma v nove, kot smo že omenili. To zahteva spremembo poslovnih modelov in njegovo stalno pripravljenost na spremembe.

Krajšanja dobaviteljskih verig, predvsem z vidika realociranja velikih evropskih podjetij nazaj v Evropo, lahko za Slovenijo, oziroma naša podjetja, pomeni predvsem priložnost, da se vključijo v te nove XX verige, zlasti pa se privabijo tuje neposredne investicije. Konec leta 2020 je bilo v slovenskih podjetjih za dobrih 15,5 milijarde evrov oziroma za okoli tretjino BDP neposrednega tujega lastniškega kapitala. To je sicer precej manj kot je delež v ostalih primerljivih državah (Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska).

V zadnjem desetletju vseskozi naraščajo tuje neposredne naložbe v digitalnih dejavnostih (leta 2020 skoraj 6 % delež kapitala tujih neposrednih naložb). Seveda bi bilo še boljše, če bi slovenska podjetja izkoristila tudi priložnosti za njihove investicije v tujino pri svojem poslovanju ter nastanku novih kratkih verig vrednosti, tako kot to izvajajo podjetja iz Nemčije, Avstrije in Danske, ki so neto investitorice. V tej smeri spodbuja oziroma financira in zavaruje slovenska podjetja SID banka.

NASVETI ZA PODJETNIKE

Kaj se bo po vašem mnenju dražilo v letu 2022?

V trenutnih že opisanih razmerah povečane negotovosti v gospodarstvu glede gibanja inflacije je težko opredeliti posamezne sektorje v katerih je verjetnost večjega porasta cen od že navedenih. Zaenkrat imajo največji vpliv na inflacijo energenti. Poleg naftnih derivatov se ob podražitvi emisijskih kuponov na evropskih borzah draži tudi toplotna in električna energija. Zvišale so se cene hrane in tudi cene industrijskega blaga kot posledica naraščajočih cen surovin. V zadnjih mesecih k inflaciji pomembno prispevajo tudi storitve, predvsem v gostinstvu in turizmu.

V gospodarstvu ostaja veliko negotovosti glede gibanja inflacije v prihodnje. Z vse višje zaznano inflacijo se zvišujejo pričakovanja glede prihodnjega gibanja cen. Posledice ti. sekundarnega učinka (»second round effect«) oziroma prenosa trenutnih pričakovanj glede višje inflacije na druge dejavnike poslovanja, ki bi vplivali na konkurenčnost gospodarstva, zaenkrat še ni zaznati v večjem obsegu, so pa ta zelo pomembna, če se realizirajo oziroma prenesejo. Plačna dinamika v zasebnem sektorju ostaja še vedno zmerna, kljub letošnjemu dvigu minimalne plače. Rast povprečne plače (medletno julija čez 7 %) je še vedno v veliki meri posledica zvišanja plač v javnem sektorju, kar seveda ima vpliv, vendar ne takega kot, ko se bo ta prenos oziroma povečanje zgodil v gospodarstvu.

Podjetja bi se ob nadaljevanju hitre gospodarske rasti in nadaljevanju pomanjkanja usposobljenih delavcev lahko soočala s pritiski na plače, ob hkratni rasti cen surovin. To bi precej poslabšalo njihove stroškovne dejavnike, ki neposredno vplivajo na njihovo poslovanje. Rast plač pa bi postopno prešla tudi na potrošniške cene, kar bi lahko v nadaljevanju pomenilo višjo osnovno inflacijo. V primeru tega scenarija, bi se verjetno morali soočiti s precej nižjimi gospodarskimi rastmi od pričakovanih, kljub inflaciji, kar vodi v stagflacijo.

Katere bodo v letu 2022 tri največje grožnje gospodarstvu?

Sicer smo na začetku že omenili negotovosti in tveganja v domačem in globalnem gospodarskem okolju. Če pa moram rangirati, bi navedel naslednje tri:

(1) Širjenje pandemije z novimi različicami virusa in preseganje zmogljivosti zdravstvenega sistema, ki lahko ohromi obstoječe okrevanje gospodarstva oziroma celo vodi v novo krizo. Delež polno cepljenih je v Sloveniji še vedno relativno nizek, kar se odraža v trenutnih zdravstvenih razmerah, saj zdravstvenih kapacitet (prostorskih in kadrovskih) v zadnjem letu žal nismo povečali.

(2) Nevarnost preslikave povečane inflacije v inflacijska pričakovanja se povečuje. Tveganje previsoke inflacije je prisotno tako zaradi stroškovnih pritiskov – ozka grla v transportu, pomanjkanje kritičnih surovin, vedno večje pomanjkanje usposobljene delovne sile – kot tudi pritiskov visokega povpraševanja. Pomembni inflacijski pritiski ostajajo tudi kot posledica izredno ekspanzivne denarne in fiskalne politike, ki ustvarja presežno povpraševanje s težko določljivim zamikom (premoženjski baloni). V primeru upadanja gospodarske rasti, kot smo že opisali, pa se ob inflaciji lahko pojavi tudi stagflacija, kot dolgoročna grožnja.

(3) Agregatna zadolženost slovenskih podjetij in gospodinjstev je sicer med najnižjimi v Evropi. Dolg države pa se je leta 2020 zvišal za 15 o.t., na skoraj 80 % BDP, kar je sicer še vedno pod povprečjem evroobmočja. Normalizacija monetarne politike, bi, še posebno če bi bila hitrejša od tržnih pričakovanja, lahko problematična z vidika obvezniških in kreditnih trgov. S postopnim dvigovanjem obrestnih mer bi se breme servisiranja dolga povečalo,  hkrati bi to za podjetja pomenilo dražje financiranje investicij in velike težave za «zombi podjetja«, ki so v krizi preživela na osnovi subvencij in nizkih obrestnih mer. V globalnem mednarodnem okolju pa so to nedvomno (1) nepredvideni enkratni dogodki na finančnih trgih, ki lahko zamajejo celotno sedanjo strukturo financ, ki temelji na presežni likvidnosti in subvencijah fiskalnih politik, tako da ni veliko orodij in mehanizmov za obvladovanje takih dogodkov (t. i. črnih labodov) in pa (2) potencialno nevarnost vojaškega spopada z uporabo umetne inteligence, bodisi v Aziji ali na Bližnjem vzhodu, pa tudi v vesolju, kar bi imeli neslutene razsežnosti.

Katere bodo v letu 2022 tri največje priložnosti za gospodarstvo?

Med pomembnejšimi priložnostmi obstoječih negotovih razmer so večja prizadevanja podjetij za spremembe poslovnih modelov in preoblikovanje svojih organizacij v še bolj agilne in odporne in zlasti okoljsko in socialno osveščene. V preteklem letu so bile v podjetjih izvedene številne pobude, ki so pred tem naletele na velik odpor. Predvsem se je pospešila elektronska in digitalna preobrazba podjetij. Tudi zaradi velike količine podatkov, saj je faza analize pri procesu odločanja, postala zahtevnejša. Podjetja so se aktivneje osredotočala tudi na prioritete vezane na krožno gospodarstvo oziroma trajnostni razvoj in druga področja, ki jih lahko naredijo konkurenčnejše v današnjem poslovnem okolju. Ob ponujenih evropskih sredstvih namenjenih za digitalno in zeleno preobrazbo v okviru NOO (Načrta za okrevanje in odpornost) v prihodnjih letih, se ponujajo za podjetja še dodatne priložnosti na teh področjih, ki jih lahko kombinirajo s finančnimi sredstvi in zavarovanji SID banke.

Nenazadnje pa so negotove razmere lahko tudi priložnost za oblikovanje novih strateških zavezništev med podjetij, ki lahko vplivajo na povečanje njihove organizacijske in tržne odpornosti in tudi k učinkovitejšem sodelovanju v opisanih kratkih proizvodnih verigah, ter, seveda, investicijah v tujini in doma. Samo ustrezno investiranje bo zagotovilo razvoj podjetij.

Katerim področjem (v sklopu svojih poslovnih aktivnosti) naj podjetniki namenijo največ pozornosti v letu 2022?

Iz opisanega izhaja, da se podjetja soočajo z zelo negotovim okoljem in številnimi kratkoročnimi težavami, ki jih sama najbolje poznajo. Vendar ta covid kriza nas je spremenila, zato moramo tudi mi spremeniti naš način mišljenja in delovanja. Pred pandemijo ni veliko vodilnih v podjetjih razmišljalo na enak način kot sedaj o kompetencah upravljanja v krizi, agilnosti podjetja, obvladovanju stroškov, o spodbujanju in vzpostavljanju odporne strukture zaposlenih, inovativnosti in hkrati upravljanju denarnega toka kot ključnega za poslovanje. Študije kažejo, da podjetniki in vodilni sedaj obravnavajo prednostno ravno ta področja, v prihodnje pa naj bi bil poudarek na potrebni spremembi mentalnega okvira v smeri transformacije v trajnostno oziroma zeleno poslovanje.

Kratkoročno bodo seveda podjetja ob trenutnih gibanjih cen na trgih surovin, negotovih inflacijskih pričakovanjih in pritiskih na trgu dela morala posebno pozornost nameniti stroškovnim elementom poslovanja. Zaradi tega je politika zaposlovanja podjetij, ob izredno nizki brezposelnosti in za posamezne profile delavcev izjemnih priložnosti zaposlovanja v tujini, vse bolj pomembna. Zadržanje usposobljenega kadra, predvsem pa talentov v razvojnih oddelkih in pri profilih zaposlenih potrebnih za digitalno preobrazbo, bo ostal velik izziv.

Vendar srednjeročni poslovni model podjetij pa ne more mimo trajnostne oziroma zelene transformacije, kar zahteva dodatne resurse, človeške in finančne, in lahko pomeni tudi stroškovno zahteven izziv. Hkrati je digitalizacija proces, ki bo pomembno diktiral konkurenčnost posameznega podjetja. Vse to pa zahteva agilno notranje poslovno okolje podjetja in proizvodne procese, ki omogoča dovolj hitro prilagajanje spremembam v zunanjem okolju, ki so in bodo vedno hitrejše.

Da bi lahko to navedeno dosegli pa je za podjetja v danih razmerah negotove inflacije in obrestnih mer zelo smiselno določeno pozornost nameniti tudi oblikam financiranja investicij, ki so nujne, pa tudi postavitve previdne kapitalske strukture financiranja. SID banka ponuja ugodne dolgoročne vire za financiranje projektov podjetij različnih velikosti, ter prevzemanje tveganj oziroma zavarovanja za nastope v tujini.

Podjetniki oziroma podjetja pa morajo oblikovati dobre in konkurenčne produkte, projekte in investicije v okviru svojega področja delovanja in tržnih možnosti in priložnosti. Samo na ta način lahko skupaj prispevamo k zmanjšanju oziroma obvladovanju okoljskih, ekoloških in ekonomskih tveganj in negotovosti, ki nas danes tako obremenjujejo, ter k nadaljnjemu uspešnemu razvoju slovenskega gospodarstva.

Nasvet je iz decembrske številke revije SBC Podjetnik. Za izvod revije pišite na: info@podjetnaslovenija.si.

 

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.