Izbrani nasveti Novice o članih Deli stran

»Prevzeli smo odgovornost in delali po 16 ur in več ur dnevno«

16. 04. 2021

»Prevzeli smo odgovornost in delali po 16 ur in več ur dnevno«

V seriji pogovorov Majhne skrivnosti vrhunskih podjetnikov smo gostili Iztoka Stanonika, večinskega lastnika Polycoma, in Iztoka Novaka, direktorja Polycoma. Z njima smo govorili o: 

– O odzivu na koronakrizo lani spomladi
– O tem, kako so v podjetju v nekaj dneh izvedli vse potrebno za digitalizacijo
– O učinkoviti vzpostavitvi sistema za zajezitev okužb
– O vplivu koronakrize na dobiviteljske verige in cene surovin
– O hitrem prilagajanju in iskanju rešitev

S Stanonikom in Novakom se je na SBC Webinarju pogovarjal Goran Novković, izvršni direktor SBC.

Polycom je znan po hitrem odzivu, že predpripravah na odzive. Kdaj ste se prvič odzvali na COVID-19?

Glede trenda razmer smo se pripravljali že kak teden pred marcem, saj smo pridobivali informacije od podjetij iz Azije, intenzivneje pa v začetku marca, ko so se razmere zaostrovale. Prve poteze so bile, da smo se v okviru kolegija pričeli usmerjati na to vsebino, vedno bolj resne razmere. Prve odločitve v začetku marca so bile vezane na naročila dobaviteljem, ugotovitve, da bo sledil upad povpraševanja, saj so se na strani OEM (Original Equipment Manufacturer, izvorni proizvajalec opreme) že pričele napovedi o zapiranju in tudi že dejanska zapiranja. Sama naročila strank se v informacijskih sistemih niso spremenila še en mesec, njihovi reakcijski časi so bili počasnejši, takrat smo mi obsege nabave in produkcije že prilagajali. V bistvu smo šli v proaktivno odločanje.

To je bilo z zmanjševanjem proizvodnje, kaj pa razvoj?

Pri razvoju in trženju smo imeli na začetku nekoliko več dvoma, predvsem zaradi negotovosti, ali bodo pri strankah na voljo kontakti in relacije, ko pa smo videli, da bodo vsaj nekateri še vedno na razpolago, smo se odločili, da tržne aktivnosti še povečamo. Tudi če bi prodaja izdelkov padla na nič, bi še vedno lahko prodajali orodja – in preživeli.

V tistem času je bilo najpomembnejše, da smo govorili o “novi realnosti”. Kako ste na to vplivali znotraj podjetja?

Prva reakcija je bila vpeljava kriznega menedžmenta, poenotenje ekipe, nato pa agilno vodenje in odločnost, brez cincanja in prevzemanje tveganj.

Ste delali 8, 12, 16 ur?

Nekateri smo delali še več, spet drugi so lahko rekli, da si bodo vzeli čas za družino. Vodstvo je vsekakor nosilo veliko breme, za zagotovitev preživetja podjetja, za odplačevanje kreditov in podobno.

V tem obdobju se je pospešila digitalna revolucija, predvsem pri osebni poslovni rabi. Kako ste to doživljali?

Polycom je družinsko podjetje, ki še ni internacionalizirano, zato je bila potreba po digitalni komunikaciji nekoliko manjša, kot pri kakšnih korporacijah, ki bi delale v različnih časovnih pasovih. Mi smo prehod naredili v 10 dneh. Naša ekipa in IT podjetje smo se v takem času dogovorili in vzpostavili vse potrebne novosti.

Posebni del je bila zdravstvena varnost.

Ponovno je bilo to vprašanje ekipe v našem srednje-velikem podjetju. Skrb sta prevzeli služba za varnost pri delu in služba za sisteme kakovosti. Oni so pripravili spisek aktivnosti in akcij za preprečevanje širjenja virusa znotraj podjetju. To so opravili zelo sistematično in temeljito. Delovali smo po načelu najslabšega scenarija, celo hrano smo nekaj časa termično obdelovali. 

Bili ste med prvimi za vpeljavo mobilnih testov, zakaj?

Zavedali smo se, da bo virus slej ali prej prišel tudi v podjetje. Že prej smo oblikovali balončke, zaprte skupinice ljudi v proizvodnji in orodjarni. Vse ostalo (inženirji) je bilo opravljeno z doma, s podvojeno programsko opremo. Vpeljali smo izbirno možnost dela dveh dni na teden od doma. Ko bi torej v nekem balončku zaznali enega samega okuženega, bi testirali celoten balonček oseb. Do tega je tudi prišlo in prav s tem načinom smo učinkovito preprečili možnost širitve. Tudi ko smo izvedeli, da je bil okužen član gospodinjstva, smo testirali tudi samega zaposlenega in ga dodatno poslali v karanteno.

Imeli ste torej prihodke in vračali boste pomoč?

Ja, v primerjavi z letom 2019 smo končali na 2 % manjši prodaji. Stroški so bili višji, zaradi novih projektov smo morali dodatno zaposlovati, z 278 zaposlenih smo šli na 298. Za april-maj smo prejeli pomoč, takrat nismo videli v prihodnost. Zdaj smo, kjer smo, zdi pa se nam neprimerno, da moramo vračati zamudne obresti tudi za božičnico.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora z Iztokom Stanonikom in Iztokom Novakom. Med drugim tudi o tem:
– Kaj se trenutno dogaja na trgih?
– Kakšne bodo po oceni Stanonika in Novaka v prihodnje cene za potrošnike?
– Kako lahko Polycomovi kupci s pomočjo naprednega orodja vidijo, kaj se v proizvodnji dogaja z njihovim izdelkom?
 

 

 

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.