Izbrani nasveti Deli stran

Pozor! Davčne pasti zelo prežijo na podjetja

04. 01. 2022

Pozor! Davčne pasti zelo prežijo na podjetja

Nepravilno razmejeni prihodki, predvsem od subvencij, državnih podpor, nagrad in raznih finančnih spodbud, so zgolj nekatere od možnih napak pri oddaji letnih bilanc.

Konec leta prinaša tudi obveznosti in hkrati poglede naprej. Ob sklepu leta je na računovodskem področju po oceni Katarine Ložar, Nataše Bogataj in Mateje Potrpin iz podjetja Vizija računovodstvo treba biti pozoren na naslednjih pet točk:

1. upoštevanje celotne covidne zakonodaje,

2. popise zalog in osnovnih sredstev,

3. pravilnost evidentiranja prihodkov in stroškov v poslovnem letu ter razmejevanja,

4. dotično – COVID – pregled kapitalskih ustreznosti izpolnjevanja pogojev,

5. pregled ustreznosti podatkov o poročanju Ajpes (vpis RDL, e-naslovov).

Katere so največje napake?

Po oceni strokovnjakov so najpogostejše napake:

I. pri oddaji bilanc oziroma letnih izkazov »nepravilno razmejeni prihodki«, predvsem od subvencij, državnih podpor, nagrad in raznih finančnih Davki 67 spodbud, prav tako od še neopravljene storitve ter na drugi strani tudi razmejitev odhodkov;

II. velikokrat se zgodi, da se prihodki upoštevajo glede na datum izdaje računa, in ne glede na dejansko opravljeno storitev oziroma dobavo blaga;

III. ne vračunajo se vsi stroški, ki sodijo v tekoče leto, ker so obračuni oziroma računi prejeti šele v naslednjem letu;

IV. prepozno se slabijo terjatve, zaloge;

V. prevrednotenje terjatev se največkrat odpiše kot davčno priznan odhodek;

VI. kratkoročne obveznosti niso usklajene s kratkoročnimi terjatvami;

VII. napake pri aktiviranju osnovnih sredstev, določitvi amortizacijske stopnje in načina amortiziranja;

VIII. premalo pozornosti je namenjene tanki kapitalizaciji.

Kot pravijo pri Viziji računovodstvo, so vse te napake davčno tveganje, »vendar pa nepravilno sestavljeno letno poročilo vpliva tudi na možnost pridobitve financiranja bank«.

 

Kaj nas čaka v letu 2022?

Ker nas je vse bolj ali manj prizadela epidemija novega koronavirusa, je vprašanje, ki je na mestu, kaj bo v primerjavi z lanskim letom drugače na davčnem področju. Katarina Ložar, Nataša Bogataj in Mateja Potrpin so si edine, da na davčnem področju v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ni bistvenih sprememb, razen velike pozornosti pri sprejeti zakonodaji o prodaji na daljavo. »Še vedno je treba biti pozoren na covidno zakonodajo in njenih devet svežnjev interventnih zakonov, ki so se začeli marca 2020. Pri davčnem obračunu za leto 2020 je bilo zato treba upoštevati spodbude iz tega naslova in morebitna vračila. Tako bo veljalo tudi v davčnem obračunu za leto 2021,« opozarjajo sogovornice. Ob vprašanju, na kaj morajo torej podjetja paziti prihodnje leto, ko bodo oddajala vsa poročila oziroma bilance, pa napovedujejo, da na marsikaj.

»Prihodnje leto bo poleg vsega računovodskega znanja zopet treba preveriti pogoje interventnih zakonov ter pred oddajo ugotoviti, ali je organizacija prejela kakšno spodbudo, do katere zaradi različnih pogojev ni bila upravičena.«

 

Kaj vse podjetja lahko udari po žepu?

V Viziji računovodstvu ugotavljajo, da so si podjetniki s covidnimi ukrepi pokrivali tekoče stroške, stroške dela in podobno, tako da so tovrstne pomoči na računovodske izkaze vsekakor vplivale pozitivno. To se kaže v izboljšanju poslovnih rezultatov in ohranjanju delovnih mest. »Seveda pa interventni zakoni vsebujejo določila o dovoljeni višini državne pomoči, na primer pri subvenciji za skrajšani delovni čas, subvenciji nadomestila za začasno čakanje na delo, temeljnem dohodku in oprostitvi plačila prispevkov samozaposlenih ter oprostitev prispevkov za PIZ za delavce, ki so delali. Druga povračila ne štejejo za državno pomoč in pri teh ni omejitev, na primer krizni dodatek za delavce, karantena delavca in višja sila,« pojasnjujejo sogovornice. Strinjajo se z mnogimi davčnimi in finančnimi strokovnjaki, da je zakonodaja za pomoč pri premagovanju epidemije izredno zapletena in za pravilno svetovanje podjetnikom zahteva poglobljeno računovodsko znanje. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da je pomoč treba vrniti, razlogi za vračilo pomoči pa so različni:

- izplačilo dobička, nagrad ali dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu,

- nezadosten upad prihodkov,

- presežna državna pomoč,

- ker je bilo podjetje, ki zaprosi za državno pomoč, na dan 31. 12. 2019 obravnavano kot podjetje v težavah,

- kršitve delovnopravnih predpisov, odpuščanja iz poslovnega razloga,

- likvidacija in druge okoliščine.

Navedenih vračil pomoči v praksi ni tako malo. Pri tem ni odveč opozoriti na predpisane kazenske določbe v primeru nevračila državnih pomoči, ko bi jo podjetnik moral vrniti, pa je ni.

Nasvet je iz decembrske številke revije SBC Podjetnik. Za izvod revije pišite na: info@podjetnaslovenija.si.

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.