Trboveljski podjetnik Sandi Grm je večinski lastnik in direktor podjetja Kovit projekti in član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov. Grm je pred 20 leti, leta 2002 kupil Kovit, ki danes zaposluje okoli 60 ljudi. Podjetje pa med drugim proizvaja tlačne posode in rezervoarje ter turbinsko in hidromehansko opremo za manjše hidroelektrarne.

Za Novice Svet24 je Grm brez dlake na jeziku spregovoril o kadrovskih izzivih. 

Zasavje je dolgo časa veljalo za zapostavljeno območje z najvišjo brezposelnostjo v državi. Kako je z delovno silo danes?

V Trbovljah je rudarska industrija nekoč zaposlovala 900 ljudi, v termoelektrarni je delalo okoli sto, 150 ljudi, v cementarni več kot sto, strojna tovarna pa je imela včasih tudi tisoč zaposlenih. V teh letih je službo izgubilo nekaj tisoč ljudi.

Danes smo ponovno v položaju, ko se borimo za kader, saj ga tudi tukaj ni. Veliko ljudi se vozi v Ljubljano ali druge kraje. V letih, ko tu ni bilo delovnih mest, so domačini iskali službe drugje, danes pa niso več pripravljeni priti delat nazaj v Trbovlje. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da smo ponujali za 300 evrov višjo plačo nekomu, ki se vozi v Ljubljano, pa ni imel interesa priti sem.

Zakaj?

Dokler bo naša država s plačevanjem potnih stroškov spodbujala prevoz in se bodo ljudje vozili po cestah, bo tako. Delavcem plačujemo, da se vozijo v službo. To poznamo le v Sloveniji. S tem spodbujamo, da se ljudje daleč prevažajo, da imamo gnečo na cesti in onesnažujemo. Ne vem, zakaj delamo tako, saj to nima prav nobenega smisla.

Naš interes je zaposlovati lokalno prebivalstvo, ki tako nima daleč do službe, prihaja pa iz enakega kulturnega okolja, vendar na drugi strani ni zanimanja. Na primer, danes imamo v proizvodnji skoraj polovico tujcev. Nekaj takšnih, ki so prav zato prišli k nam, in nekaj takšnih, ki so bili že prej v Sloveniji in so delali pri drugih podjetjih.

Vsi mladi slovenski fantje in tudi punce gredo po srednji šoli študirat, mi pa na primer potrebujemo vsaj strojnega tehnika. Že nekaj let nismo dobili nobenega neposredno iz srednje šole. V srednjo šolo je v letnik vpisanih 15 dijakov, izmed teh jih je bilo pri nas na praksi pet. Ko smo imeli na koncu pogovor z njimi, so vsi povedali, da bodo šli študirat.

Kje so rešitve?

Če bomo hoteli imeti kjerkoli v Sloveniji, ne le v Trbovljah, proizvodno dejavnost, da bodo zaposleni inženirji, bomo morali pripeljati tujce. V Dubaju sem obiskal podjetje, ki ga vodi Slovenec in v katerem je zaposlenih več kot 800 tujcev. Tja sem šel, da bi si ogledal, kako zadeva funkcionira.

Tudi mi trenutno čakamo dva delavca iz Bangladeša, a so postopki dolgi. S pridobitvijo delovnega dovoljenja se ukvarjamo več kot pol leta.

V Avstriji so plače za enako delo občutno višje.

Velikokrat slišimo, da ima Avstrija dvainpolkrat višje plače. Kje? To sploh ni res. Nekatere avstrijske plače so višje, ampak v naši branži plača znaša od 1500 do 2500 evrov. In pri nas, ob plači 1500 evrov, plačamo tudi čas za malico, medtem ko v Avstriji tega ni. Prav tako ne plačujejo malice in prevoza na delo. V Sloveniji je zato plača na koncu od 1800 do 1900 evrov, kar pa je skoraj primerljivo z avstrijsko.

Težava je, da ljudje tega ne znajo izračunati. Dosti potujem po svetu in obiskujem različna podjetja, a ugotavljam, da tako lepo, kot živimo v Sloveniji, ne živijo nikjer. Ko so bili pri nas pred nekaj leti na obisku Nemci, včasih so prišli za ves teden, mi je eden rekel: vi pa za Nemce ne boste dolgo delali.

Zakaj ne? Odgovoril je, da je opazil, da so okoliški delavci ob dveh nehali delati, v podjetje pa so se s kolesom vrnili ob štirih. Tega ne boš našel v Nemčiji: da bo nekdo ob štirih popoldne s kolesom s hobija prišel nazaj. Dela se štiri ure, imaš uro prosto, da se spočiješ, in potem delaš še štiri ure. To je osem ur efektivnega dela. Ko bomo v Sloveniji to dojeli, bomo imeli tudi avstrijsko produktivnost. Zakaj je naša produktivnost tako slaba? Ker efektivno ne delamo osem, temveč pet ali šest ur. Pogovarjamo se o uvajanju 32-urnega tedenskega delovnika, a ga že imamo. Nimamo kaj skrajševati, najprej moramo doseči efektivni 40-urni delovnik.

V Sloveniji dosti ljudi pravi, kako je lepo v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Sam jim odgovarjam: pojdite živet tja. Veliko jih namreč poznam, ki so odšli, vključno z nekaterimi sorodniki, ampak: sorodniki moje žene si niso celo življenje naredili drugega kot ubogo hišo v Sloveniji, medtem ko so bili gori podnajemniki. Vsak Slovenec si lahko zgradi hišo doma, ni mu treba biti vse življenje »gastarbajter« v Nemčiji. Naši zaposleni iz Bosne so si v desetih letih kupili stanovanja in hiše. Samo mediji lahko ta sistem spremenite, nihče drug.

Celoten intervju si lahko preberete na portalu Svet24 oziroma na kliknite na TO POVEZAVO.