Izbrani nasveti Deli stran

Cene hrane kmalu višje za vse

19. 12. 2021

Cene hrane kmalu višje za vse

»Finančno breme bodo morali prevzeti tudi končni potrošniki, če želimo vzdržno gospodarstvo,« opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Cene živilskih izdelkov so se letos precej zvišale. To se sicer še ne kaže pri inflaciji; na policah trgovin so se namreč dvignile le malo, če sploh kaj. Strošek za hrano se je v Evropski uniji septembra letos v primerjavi z istim mesecem lani zvišal le za 2,3 odstotka. Inflacija hrane je konec tega četrtletja znašala 1,7 odstotka, kaže raziskava Trading Economics. »Večji cenovni razkorak je nižje v proizvodni verigi,« opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani, kar kažejo tudi statistični podatki.

 Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile v septembru 2021 povprečno za 18,5 odstotka višje kot v septembru 2020, ugotavlja raziskava Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Cene rastlinskih pridelkov so bile višje povprečno za 27,7 odstotka, cene živali in živalskih proizvodov pa povprečno za 8,2 odstotka.

V povprečju so bile višje tudi cene žit (za 49,7 odstotka), sadja (za 25,8 odstotka), zelenjadnic (za 15,1 odstotka) in vina (za 4,5 odstotka), še ugotavlja raziskava. Cene živali za zakol so bile povprečno višje za 7,2 odstotka, predvsem na račun višjih cen goveda, ki so se dvignile za kar 15 odstotkov. Perutnina se je po drugi strani celo pocenila.

1. Zakaj se je hrana podražila?

Za podražitve Aleš Kuhar navaja tri glavne razloge:
a.) Dražitve energentov. Celotna proizvodna veriga troši energente, zato so podražitve že realizirane.
b.) Višja minimalna plača. Ta povzroča plačne pritiske na proizvajalce in s tem tudi na razmere v cenovni verigi.
c.) Koronske spremembe trga. Ob pojavu koronavirusa in negotovih razmerah so proizvajalci zmanjšali kapacitete in sistemi so se uravnotežili na nižjih obsegih. Ko se je gospodarstvo znova zagnalo, je nastal zastoj v verigah, povpraševanje je preseglo ponudbo in cene prehrambenih surovin so šle navzgor. Gre za nekakšen jojo efekt, ki se bo umiril šele, ko se bodo umirile izredne razmere zaradi korone ali ko se bo ekonomija navadila na novo normalnost, kar se bo pač zgodilo prej.

2. Katere podražitve že čutijo trgovci?

Trgovci za končne potrošnike za zdaj niso bistveno dražili hrane. V podjetju Spar Slovenija so nam povedali, da imajo s svojimi dobavitelji intenzivna pogajanja, so se pa z mnogimi dobavitelji že uspeli dogovoriti, da se cene številnih izdelkov ne spreminjajo najmanj do konca leta 2021. Cene postrežne govedine iz Sparove mesnice so denimo nespremenjene že od začetka maja letos in se do nadaljnjega tudi ne bodo spreminjale.

Podobno so nam povedali v podjetju Jagros z verigo trgovin Jager, kjer večje spremembe pričakujejo v zadnjem mesecu letošnjega in na začetku prihodnjega leta, pravi Boštjan Jager: »Cene mesa so na enaki ravni. Nekaj odstotkov so višje cene pakiranih delikatesnih izdelkov zaradi visokih podražitev embalaže, predvsem tiste na osnovi plastike.«
 

Da potrošniki višjih cen še niso občutili, pravi tudi Aleš Kuhar: »Morda so se dvignile cene le za specifične izdelke, večji vzorec pa kaže le rahle dvige.« Večje skoke je tako opaziti le v manjši kategoriji izdelkov, večinoma pri močno energetsko intenzivnih izdelkih, ki so zamrznjeni in pripeljani od zelo daleč, zato je tudi cena transporta še višja, pravi Kuhar.

Največji skok so v podjetju Monsun, ki prodaja zamrznjeno hrano, zabeležili pri lignjih. Ti so se podražili kar za 20 do 25 odstotkov. Ostali zamrznjeni morski sadeži in ribe so v primerjavi z lanskim letom dražji za 15 do 20 odstotkov. Precej se je podražilo tudi goveje meso, zamrznjeno in sveže – za 10 do 15 odstotkov. V grobem so se cene Monsunovih najbolj prodajanih izdelkov dvignile za 15 odstotkov, je povedal Tim Pajer.

V podjetju Jagros so največjo rast beležila rastlinska olja, katerih nabavna cena je višja za več kot 60 odstotkov in to se že močno pozna na maloprodajnih cenah, pravi Boštjan Jager.

3. Kdaj se bo hrana začela dražiti v trgovinah?

Za pridelovalce in proizvajalce, delno tudi za prodajalce, so torej cene že višje, za končne potrošnike večinoma še ne. Dvig cen surovin in energentov prodajne cene za končne kupce dvigne z nekajmesečnim zamikom, pojasnjuje Tim Pajer iz podjetja Monsun. To pomeni, da podražitve za potrošnike prihajajo drugo leto, morda že konec letošnjega. V vmesnem času minus krijejo proizvajalci in prodajalci, kar pa seveda ne gre v nedogled, opozarja Pajer.

Podobno razlaga tudi Kuhar. Rast stroškov se po verigi navzdol ne odraža, kar pelje do neuravnoteženih ekonomskih relacij, opozarja: »Objektivni kazalniki kažejo, da se mora stroškovni del prenesti tudi na potrošnike.« Upa, da se bo to zgodilo čim prej, saj bo v nasprotnem primeru pritisk na proizvajalce še večji in to ga tudi najbolj skrbi: »To lahko namreč privede do rasti povpraševanja slabih in uvoženih izdelkov in resnejših ekonomskih težav.« Podražitve so torej nujne, če želimo, da verige zagotavljajo polnovredno hrano.

4. Za koliko se bo hrana podražila?

Večina se strinja, da se bodo cene zvišale za od 5 do 20 odstotkov. Aleš Kuhar napoveduje podražitve v vseh kategorijah: »Vsa hrana je veliko transportirana in močno energetsko odvisna, zato bo do podražitev zagotovo prišlo.« Napoveduje podražitve v rangu od 5 do 7 odstotkov v povprečju, toda vse je odvisno od razmer v verigi, pravi. Največje podražitve pričakuje za vse, kar je pakirano v kovino in z daljšim rokom uporabe.

Dvigi cen, ki jih bo potrošnik občutil, bodo odvisni tudi od tega, ali bodo cene surovin vztrajale na tej ravni, in od tega, ali bodo cene energentov tudi po prvem kvartalu prihodnjega leta ostale na teh ravneh, meni Boštjan Jager: »Če bo tako, lahko računamo, da bo drugi kvartal prihodnjega leta v primerjavi z letošnjim za potrošnika pomenil v povprečju za 10 odstotkov višje cene.«

Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura, pričakuje, da bodo cene živil zrasle še za 10 do 30 odstotkov: »Nekatere surovine dosegajo tudi 50-odstotno rast.« Podobno opaža tudi Lončarič iz podjetja Don don: »Visok dvig naših osnovnih surovin se pri nekaterih ključnih surovinah odraža že z več kot 50-odstotno rastjo cen v letu dni.«

Kar nekaj dobaviteljev se bo odločilo za spremembe cenikov ob koncu leta, pravi Jager: »Največ cene višajo proizvajalci, ki imajo močne in prepoznavne blagovne znamke. Predvsem na področju kave, kjer se je surovina res močno podražila. Dvigujejo se tudi cene izdelkov iz žit.«

Tudi v podjetju Monsun do konca leta načrtujejo konkretne podražitve. »Višje cene so nova realnost in odločili smo se, da raje prodamo manj, kot pa da prodajamo z izgubo,« pojasnjuje Pajer. Težava pa, kot pravi Pajer, ne bo le v visokih cenah, pač pa tudi v tem, da bodo nekatere surovine in izdelki težje dobavljivi, ne glede na ceno: »Trenutno nas skrbi, kako bo z dobavo govejega mesa, zamrznjenega in svežega, pa tudi določenih zamrznjenih morskih surovin.«

5. Po višjih cenah še višje plače?

Dvig cen bo torej slej kot prej neizogiben. V podjetju Paradajz, ki skrbi za Luštov paradižnik, pričakujejo, da bo kupec povišanja sprejel, saj bo  temu sledil tudi dvig plač, s tem pa tudi kupna moč. V podjetju Nektar Natura bodo pri podražitvah živil večji del negativnega finančnega učinka poskušali kompenzirati s povečanjem obsega poslovanja, optimizacijo proizvodnje in poslovanja.

Janez Janko Kodila, direktor podjetja Kodila, pravi, da se bo zanje cena dvignila od pet do deset odstotkov. Tudi v podjetju Don don bodo dražili. Cenejših alternativ niso iskali, ker ne želijo delati kompromisov pri kakovosti, je povedal Lončarič. Ob nadaljevanju trenutnega trenda pričakujejo nadaljevanje dviga cen njihovih ključnih surovin med 10 in 25 odstotki: »Kronično primanjkuje surovin za embalažo. Energenti se dražijo. Še večji problem pa predstavlja dejstvo, da povpraševanje na trgu presega ponudbo.« Ob vse višjih rekordnih cenah celuloze vse bolj rastejo tudi vsi drugi operativni stroški manipulacije in logistike ter energentov, opozarja Lončarič: »Trudimo se iskati alternativne možnosti, vendar je v celotni branži pomankanje materialov, zaradi česar so podaljšani in oteženi roki dobav. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, cene konstantno rastejo.«

 

Nasvet je iz decembrske številke revije SBC Podjetnik. Avtorica: Maja Virant.
Za izvod revije pišite na info@podjetnaslovenija.si.

Menite da je članek koristen?

Morda vas zanima še:

Člani SBC

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.