Spletna prodaja v Sloveniji se krepi. Kako lahko podjetja to izkoristijo?
– Pomembno je, da se vidi, da želite prodajati. Bodite jasni: “Jaz prodajam!”
– Nujen del vaše strategije mora biti spletno oglaševanje.
– Tri četrtine Slovencev kupujejo prek spleta, velik del jih meni, da je spletno nakupovanje varno.
– Vedno več je kupovanja s plačilnimi karticami.
Pred letom dni je bila zaradi izbruha pandemije covid-19 fizična prodaja skoraj povsem ustavljena. Veliko podjetij je prodajo preselilo na splet. Toda koliko je spletna prodaja učinkovita in kako jo narediti učinkovitejšo? Kakšne težave se pojavijo, kakšne so prednosti in priložnosti?
O tem je na SBC Webinarju predaval Aljoša Domijan, guru spletne prodaje in lastnik podjetja Gambit trade, nosilcem spletne trgovine enaA.com in članom SBC-ja. Ta spletna trgovina deluje že 22 let in je ena najmočnejših v Sloveniji.
Domijan je poudaril naslednja izhodišča, ki določajo pristop k spletni prodaji:
– Splet ni čudežno okolje, ki bi nudilo 10-kratnik vložka v spletno prodajo, da pa se zaslužiti.
– Najpomembneje je, da se vidi, da želite prodati.
– Potrebna je tudi določena stopnja agresivnosti.
– Kupec je na strani samo kratek čas, to je čas, v katerem morate jasno sporočiti: “Jaz prodajam!”
Izdelke, ki jih prodajate, ponudite tudi na drugih platformah, tujih in domačih. V Sloveniji so to: bolha.com, enaA.com, ceneje.si, mimovrste.com … Vse z namenom, da se jih vidi drugod in se tako veča obisk vaše strani. Lahko pondtudi pri kom, ki je specializiran za vrsto izdelkov, ki jo ponujate. Vsekakor se ne smete zadovoljiti le s svojo spletno stranjo, je pa le-ta nujna za začetek promocije povsod drugod.
Kupci: kje so in kako do njih?
Kje so spletni kupci?
Google in Facebook sta glavni avtocesti, tam je potrebno plačevati oglase.
Primer 1: največ jih je na google.com (74 %), direktnih je 10 %, na mobilnem facebooku (2 %), na najdi.si (1,5 %) …
Primer 2: mobilni facebook (25 %), facebook (23 %), direktno (20 %) .…
Nujno je tudi preveriti, koliko ljudi sploh zanima to, kar ponujate. Koliko ljudi to išče? Kako iščejo?
Za ta namen uporabite orodja, ki so vam lahko v pomoč. Primer: nega las:
https://trends.google.com/trends/explore?geo=SI&q=nega%20las
https://trends.google.com/trends/explore?geo=SI&q=naravna%20lasna%20kozmetika
https://www.thinkwithgoogle.com/intl/en-cee/
Oglaševanje: ga potrebujete?
Pogosto napačna predstava je podcenjevanje oglaševanja. Posamični kliki niso dragi, stanejo od 10 do 20 centov, vendar pa je za večjo vidnost potrebno vlagati občutno večja sredstva.
Ključno je razumeti, da spletno stran razvijamo za kupca. Ne gre za to, kaj želite povedati vi, razmišljajte o tem, kaj bi kupec vprašal.
Dražji izdelki: ti se prodajajo nekoliko dlje. Pralni stroj se kupuje nekaj dni, prenosnik en mesec, avtomobil tudi do 9 mesecev. Zato je v tem času pomembno, da kupcu pri obisku strani pripnete piškotke/kode, da mu lahko Google in Facebook v vmesnem času ponujata vaše izdelke.
Po drugi strani naj oglaševanje Googlu in Facebooku gigantih ne služi samo temu, da ljudje samo “pridejo” na spletno stran. Usmerjenost naj bo resnično le v nakup, v prepričevanje kupca, da je zdaj zadnji in pravi čas za nakup. In del te usmeritve je tudi veliko sistematičnega in obsežnega oglaševanja po drugih “agregatih”.
“Brez reklame tudi najlepše stvari ne gredo v promet. V poslovno konstrukcijo, poslovni koncept je nujno potrebno pazljivo vračunati stroške za marketing,” poudarja Aljoša Domijan.
Kako kupcu ponuditi informacije, ki jih išče?
Spletnih strani je dosti več, kot je ljudi na svetu. Govorimo o številki 56,5 milijarde, od teh je aktivnih 200 milijonov.
“Na prvi strani naj bodo nujno osnovni kontaktni podatki. Ne vodite obiskovalcev po labirintu informacij. Stran naj služi vzpostavitvi kontakta med kupcem in prodajalcem,” svetuje Domijan.
Facebook stran naj služi le kot dodatna vizitka. Poslovna prisotnost (B2B kontakti) se gradijo prek osnovne spletne strani in prek LinkedIn strani.
Kako na spletu kupujemo v Sloveniji in kaj pričakujejo spletni kupci?
Spletno poslovanje se spreminja, v letu 2020 je kar 76 % Slovencev nakupovalo v različnih spletnih trgovinah. 88 % jih meni, da je spletno nakupovanje varno. Krepi se tudi uporaba plačilnih kartic na spletu. V slovenskih spletnih trgovinah 60 % kupcev plačuje s kartico (še predlani 54 %), padel pa je delež plačil z gotovino po povzetju (s 44 % na 39 %).
“Od 1. 1. 2021 veljajo novi evropski standardi, ki ukinjajo dosedanji SMS-OTP način in uvaja trifaktorsko, močnejšo avtentikacijo kupcev (SCA) pri vseh elektronsko izvedenih plačilih. Zaradi tega je že mogoče tudi plačevanje s pomočjo biometrije,” pojasnjuje Katarina Muhič, strokovnjakinja za kartično poslovanje pri NLB. Zdaj je vpeljana tudi možnost hranjenja kartičnih podatkov za ponovne nakupe. S hrambo podatkov so mogoča tudi ponavljajoča se plačila, brez prisotnosti kupca (članarine, plačila glede na porabo).
Banka ali trgovec lahko kupcu v spletni trgovini omogočita tudi nakup na obroke.
Kakšne novosti za spletnega ponudnika nudijo sodobni sistemi plačevanja?
– Uporaba vtičnikov za posamezne spletne trgovine, kar omogoči cenejšo in hitrejšo implementacijo za spletnega trgovca (npr. WooCommerce, PrestaShop, OpenCart, Magento…);
– Varna hramba podatkov v varni shrambi plačilne platforme v skladu z vsemi varnostnimi standardi (trgovec podatkov ne hrani pri sebi);
– Uporaba testnega okolja (t. i. sand box) še pred podpisom pogodbe za sprejem kartic;
– Svetovanje in tehnična podpora v slovenskem jeziku v vseh fazah procesa nadgradnje spletne trgovine z možnostjo plačil s karticami.
Več informacij na spletni strani NLB za spletno prodajo na tej povezavi ali po mailu: prodajna.mesta@nlb.si.
Za dodatno mnenje glede vaše spletne strani lahko obiščete spletno stran www.e-laborat.si, kjer vam bodo podali brezplačno analizo in še številne dodatne nasvete.
Nasvet je bil predstavljen v okviru SBC Webinarja, ki je 1. aprila 2021 potekal v organizaciji SBC, skupaj s podjetjema Gambit trade d.o.o. in NLB, d.d. Webinar si lahko ogledate tukaj:
