Poslovanje z Veliko Britanijo po brexitu: odgovori na vaša najpogostejša vprašanja

Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi s poslovanjem z Združenim kraljestvom po odhodu iz EU:
– v zvezi s trenutnim stanjem in razmerji med Združenim kraljestvom in EU
– v zvezi s carinskimi in davčnimi postopki
– v zvezi z dokumentacijo, potrdili, pogodbami …
– v zvezi z izvajanjem storitev na območju Združenega kraljestva
– v zvezi s ponujanjem in prodajo blaga, povezanega z Združenim kraljestvom

SPLOŠNA VPRAŠANJA V POVEZAVI S TRENUTNIM STANJEM ZK-EU

So trenutno ob vstopu kamionov v Združeno kraljestvo kakšni zastoji ali pogosti zapleti?

FURS: Nobena DČ kaj posebnega ne izpostavlja. Spremljati je potrebno usmeritve DČ kjer blago vstopa/izstopa čez mejo z ZK. Če je možno naj blago vstopa z T1 dokumentom (NCTS), ki vsebuje varnostne podatke. Potrebna je tudi vložitev VSD ker ni vzajemnega priznavanja varnostnih standardov.

BSCC: Trenutno na mejah še ne zaznavamo večjih zastojev. Pravzaprav je zaznati občutno pomanjšanje pretoka na najprometnejših točkah, zlasti zaradi podaljšanih dopustov prevoznikov po zapletih na meji zaradi pojava novega seva COVID-19. Le redki prevozniki so se na meji obrnili, vendar razlogov za to še ne poznamo.

Za več informacij kako se pripraviti na menjno kontolo preberite: https://www.gov.uk/guidance/transporting-goods-between-great-britain-and-the-eu-guidance-for-hauliers-and-commercial-drivers

Kakšni tipični zapleti na katere je dobro biti še posebej pozoren?

FURS: Spletna stran FURS glede Brexit- spremljati saj tam objavljamo vse relevantne informacije vezano na promet z blagom. Postati član kontaktne skupine za gospodarstvo ki jo vodi Uprava za Carine (KSG)- tako prejemate tudi avtomatska obvestila o pomembnejših objavah ali dokumentih.

Zanima nas, ali se z dogovorom, ki je bil sklenjen med EU in ZK tik pred božičem, kaj spreminja (glede na dogovorjen exit) in ali je prehodno obdobje zaključeno 31.12.2020.

FURS: Uvedene so carinske formalnosti – dogovor pa prinaša carin prosto trgovino za materiale s poreklom.

BSCC: Prehodno obdobje se je, v skladu z dogovorom o izstopnem sporazumu, zaključilo s koncem leta 2020. Poslovanje od zdaj naprej ureja trgovinski sporazum med EU in ZK – podrobnosti razložene.

Ima ZK bilateralne dogovore o preferencialnem poreklu in s katerimi državami?

BSCC: ZK ima sklenjene trgovinske sporazume z veliko večino držav. Več o tem in njihovih določilih lahko najdete na: https://www.gov.uk/government/collections/the-uks-trade-agreements.

Ali ima podjetje s statusom pooblaščenega izvoznika prednost pri poslovanju z ZK?

FURS: Ne – statusa pooblaščenih izvoznikov tu ni- potrebno se je registrirati v REX za izdajanje navedb o poreklu. Predvideno pa je priznavanje statusa AEO.

Razlike v obravnavi Severne Irske in ostalega ZK?

FURS: Severna Irska se smatra kot bi bila del EU- pri trgovanju z njo niso potrebne carinske formalnosti.

Kje pridobiti informacije o carinskih stopnjah? So te že določene za vse kategorije izdelkov?

FURS: TARIC za stopnje v EU: https://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/taric_consultation.jsp?Lang=sl#

Tarifa z stopnjami veljavna v ZK:

https://www.trade-tariff.service.gov.uk/sections

Izvoz blaga, uvoženega iz ZK v ZK.

FURS: Blago uvoženo iz ZK se lahko vrne v ZK (izvoz ali ponovni izvoz iz območja EU). V ZK lahko gre za vračilo blaga (ni dajatev če gre za blago v nespremenjenem stanju) ali za običajni uvoz.

Izvoz blaga, proizvedenega v Sloveniji, iz surovine, nabavljene iz Islandije, Grenlandije, Ferskih otokov …

FURS: Vsa tri ozemlja oz. države niso del ZK zato ni možnost uporabe bilateralne kumulacije porekla blaga. Uporabljeni materiali iz teh držav so materiali brez porekla.

Kaj vse potrebujemo, da lahko poslujemo s strankami v VB? Prodajamo jim tudi različne produkte, rabimo za to tudi več dovoljenj?

FURS: Premalo specificirano vprašanje. Če gre za trgovino z blagom so potrebne izvozne carinske formalnosti (izvozni postopek).

DAVČNI IN CARINSKI POSTOPKI

V katerem primeru mora imeti podjetje, ki izvaža artikle v VB, v VB davčno številko? Ali je to povezano s pragom 135 funtov (150 evrov)?

FURS: Carinsko gledano ne potrebuje davčne številke VB-potrebuje pa njihovo EORI (carinsko) številko le če bo sam izvajal uvozne postopke v VB.

Ker gre za zakonodajo ZK je potrebno preveriti njihova pravila:

Paying VAT on imports from outside the UK to Great Britain and from outside the EU to Northern Ireland – GOV.UK (www.gov.uk)

Apply to use Simplified Import VAT Accounting – GOV.UK (www.gov.uk)

Vrednost 135 funtov pa ustreza vrednosti blaga 150 EUR kar je meja za oprostitev carine za male pošiljke kjer se obračuna le DDV (vrednost blaga = 22-150 EUR- sledi obračun DDV)

Ali je res, da moramo kurirskim službam, zaradi davčnih in carinskih, posredovati davčne številke in elektronske naslove strank (končnih fizičnih oseb) – trenutno imamo na voljo samo telefonske številke.

FURS: Carinsko gledano je potrebno posredovati podatke o prejemniku (IZVOZ) ali pošiljatelju (UVOZ) zaradi potreb po izpolnitvi carinskih deklaracij. Posredovanje DŠ za to z vidika FURS oz. slovenske zakonodaje ni potrebno. Če je to potrebno po zakonodaji ZK preveriti na zgornjih povezavah oz. pri partnerjih v ZK.

Poslujemo preko Amazona: so tu kakšne posebnosti?

FURS: Vse spletne pošiljke so od 01.01.2021 (odprema po tem roku) predmet carinskih formalnosti (uvozne deklaracije). Do 22 EUR še vedno velja oprostitev DDV (do 01.07.2021) in do takrat tu ni formalnosti nad tem zneskom pa so. Med 22-150 EUR se plača le DDV nad 150 EUR tudi carina če je pri določeni tarifni številki blaga predvidena (blago VB porekla pa bo tako vedno brez carine)

ATI: Skladno s pojasnili, ki se nahajajo na spodnji povezavi, se morajo družbe identificirati za DDV v VB, če blago prodajajo neposredno (brez uporabe spletnih tržišč oziroma t. i. ”marketplace-a”) potrošnikom iz VB in če je blago v času prodaje zunaj ozemlja VB. Od 1. januarja 2021 prag prodaje na daljavo za prodajo iz držav članic EU ne velja več. Zato bodo morale družbe pridobiti DDV številko za katero koli vrednost prodaje.

https://www.gov.uk/government/publications/changes-to-vat-treatment-of-overseas-goods-sold-to-customers-from-1-january-2021/changes-to-vat-treatment-of-overseas-goods-sold-to-customers-from-1-january-2021

V kolikor je vrednost pošiljke do 135 funtov (150 EUR), in se blago v času prodaje nahaja izven VB, morajo spletni prodajalci na računih obračunati DDV VB, za carinjenje pa se uporabi postopek poenostavljene carinske deklaracije (DDV se torej plača takoj ob prodaji, in ne ob uvozu). Nad vrednostjo 135 funtov se izvajajo običajni carinski postopki.

Dodatni napotki za prodajo preko spletnih tržišč. https://www.gov.uk/guidance/vat-overseas-businesses-using-an-online-marketplace-to-sell-goods-in-the-uk

V primeru, da stranka prejme poškodovan artikel in ga želi vrniti nazaj, kaj mora narediti stranka in kaj moramo narediti mi (reklamacija) glede vračila, carinskega in davčnega postopka?

FURS:  Vračilo se izvaja v okviru postopka začasnega izvoza na popravilo in ponovnega uvoza- dajatev na vrednost popravila ni (ne glede na poreklo blaga, ki se uporabi za popravilo- Člen GOODS.8 TS. Za popravljeno blago je torej potrebno izvesti carinske formalnosti (carinska deklaracija) ni pa dajatev. V primeru plačljivega popravila je treba plačati DDV. Postopek se izvede v okviru poenostavljenega dovoljenja za pasivno oplemenitenje (deklaracija).

Ali je možen začasni izvoz na popravilo in začasni uvoz, kakšni so pogoji?

FURS: Je možno ob izvedbi carinskih formalnosti (carinska deklaracija). Pogoji enaki kot do sedaj za popravilo ali začasni uvoz iz drugih tretjih držav. Vsa popravila, ki potekajo med podjetji iz ZK in EU, so brezplačna, ne glede na poreklo blaga (če gre za plačljivo popravilo se pa plača DDV). Začasni uvoz je možen, če je izdano dovoljenje carinskega organa; z delno ali popolno oprostitvijo.

Država ZK … vanjo spada tudi  S.Irska – kako se bo to poročalo v Intrastat? Regije?

FURS: Za trgovino z VB ni poročanj v intrastat (važen je datum odpreme), ker zajema podatke sedaj carinski organ skozi carinske formalnosti in jih sam posreduje na SURS.

Z obdobjem 2021 januar torej ne bo mogoče več pošiljati intrastat poročil z državo partnerico GB. Aplikacija bo sprejela kot državo partnerico Irsko- oznaka IE, kot do sedaj, glede Severne pa oznako XI.

Vpliv brexita na poslovanje z Irsko.

FURS: Severna Irska (XI) se smatra kot del EU torej vmes ni carinskih formalnosti. V XI veljajo 3 sklepi EU, rizično blago, trusted trader režim in nadzor EU nad gibanjem blaga v XI. Med VB in XI se praviloma izvedejo carinske formalnosti takoj, ko gre za rizično blago.

BSCC: Položaj Severne irske ureja Irski protokol, ki je del izstopnega sporazuma, sklenjenega 2019, torej pri tem ni nobenih novosti.

Protokol ureja Severno irsko kot del skupnega trga, zato se carine ob uvozu/izvozu ne obračunavajo. Več podrobnosti ureditve najdete na spletni strani irske vlade: https://www.nidirect.gov.uk/articles/eu-exit-and-northern-ireland-protocol

Več o poslovanju s Severno Irsko: https://www.gov.uk/government/collections/moving-goods-into-out-of-or-through-northern-ireland

Podrobnosti glede novosti pri uvozu – carina, carinska kontrola, davki.

FURS: Vse natančne informacije na spletni strani FURS ki je namenjena BREXIT-u. Carinske Formalnosti (tudi morebitna dokumentarna ali fizična kontrola) so potrebne za vso čezmejno trgovino z blagom. Carinjenje je v Sloveniji možno izvesti kadarkoli 24/7/365.

Zanima nas ali je potrebno imeti VB DDV številko za blago, kjer se uporablja postopek call off stock iz Carinskega skladišča (bonded Warehouse) v VB izključno za enega kupca naših komponent. Kupec in špediter, ki je nosilec tega skladišča, trdita da ne. Razlage davčnih svetovalcev pri nas in v VB pa se razhajajo.

FURS: Ureditev skladiščenja na odpoklic po 1. 1. 2021 ne velja za VB, ker je tretja država. Za zaloge blaga, ki so po 1. 1. 2021 ostale v skladiščih v VB, velja, da gre za blago v prostem prometu v VB in se bo po območju VB prodajalo brez carinskih formalnosti. V primeru uporabe posebne ureditve skladiščenja na odpoklic slovenski dobavitelj poroča opravljeno dobavo blaga znotraj Unije po 1. 1. 2021 v DDV-O, ko se prenese pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik na davčnega zavezanca – prejemnika blaga. O tej dobavi se ne poroča v RP-O.

Za zaloge blaga, ki bodo po 1. 1. 2021 ostale v skladiščih v Sloveniji in za katero se je uporabila posebna ureditev skladiščenja na odpoklic, velja, da mora prejemnik blaga, ko bo po 1. 1. 2021 nanj prenesena pravica do razpolaganja z blagom kot lastnik, v obračunu DDV poročati to kot pridobitev blaga znotraj Unije. VB o teh transakcijah ne bo več poročal v rekapitulacijsko poročilo, zato davčnim zavezancem svetujemo, da si za te transakcij zagotovijo ustrezna dokazila.

DDV obravnava zalog blaga, dobavljenega v okviru posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, na Severno Irsko ali iz Severne Irske v Slovenijo, se po 1. 1. 2021 ne spreminja.

Če je vnos blaga v skladišče na odpoklic (carinsko skladišče- konsignacija) po 01.01.2021 se blago lahko vnese le v okviru carinskih formalnosti (carinska deklaracija za vnos blaga v carinsko skladišče). Za sam postopek carinjenja DDV številka ni potrebna- je pa potrebna EORI številka.

Morebitni dodatni stroški, ki bi nastali ob uvozu izdelkov.

FURS: Stroški carinskih formalnosti (strošek špediterja, lastna delovna sila če bi deklaracije vlagalo podjetje samo, čas za izvedbo carinskih formalnosti, vmesnik za izdelavo deklaracij če bi le to podjetje vlagalo samo). Nova kalkulacija vrednosti blaga zaradi dodatnih stroškov.

BSCC: Ob uvozu mora novi ureditvi steči carinski postopek, pri katerem mora podjetje dokazati, da je poreklo blaga iz EU/ZK, da je oproščeno carine. V nasprotnem primeru je potrebno plačilo carine.

DDV/carinski postopki: Ali obstaja kakšna izjema, da se VB ne bi bilo treba registrirati za DDV v EU, v kolikor prejme blago od EU dobavitelja z dostavo v drugi EU članici. V tej EU2, da blago predelati (aplicira se storitev) in ga kasneje kupec VB sam ali izvajalec predelave zanj izvozi.

FURS: V Sloveniji ni izjeme (za opravljeno pridobitev se mora podjetje iz VB identificirati za namene DDV), v drugih DČ se je potrebno pozanimati pri njih.

Na koncu bi blago lahko izvozilo tudi VB podjetje če je identificirano za DDV v SI ali ima vsaj EORI št. v EU, vendar pa kot izvoznik običajno nastopi zadnje EU podjetje od katerega se pošlje blago v izvoz.

ATI: Če VB družba prejme blago od vas v drugi državi članici EU (EU2) in nima veljavne DDV številke tiste države, oziroma vam je ne sporoči, morate na vašem računu obračunati slovenski DDV. V kolikor se dogovorite, da izdate račun kupcu (EU2) v drugi državi članici, ter vas le-ta obvesti o svoji DDV številki, lahko izdate račun brez DDV in se sklicujete na intrakomunitarno (IC) dobavo (vendar sklepamo, da v večini primerov takšen dogovor z VB družbo ne bo mogoč). V tem primeru kupec (EU2) blago po dodelavi proda VB kupcu ter pošlje blago v izvoz, VB kupec pa opravi uvozne postopke v svoji državi.

V kolikor pa želi VB družba nadzorovati transakcijo in prej razpolagati z blagom, pa je možno tudi, da pridobi DDV številko v EU2, saj bo v tej državi prevzela pravico do razpolaganja nad blagom kot lastnik. Vaša družba opravi IC dobavo v drugo državo članico na DDV številko VB družbe, pridobljeno v EU2. Dodelava se bo potem zaračunala družbi VB, VB družba pa bo opravila izvozne postopke.

Primeri zgoraj so navedeni le ilustrativno, saj na izvedbo transakcije vpliva veliko dejavnikov. Zato vam priporočamo, da se obrnete na davčne svetovalce in jim predstavite natančnejše informacije.

Smo uvozniki prehranskih dopolnil Vitabiotics. Pa nas zanima, kaj bo z uvozom le teh.

Carinske formalnosti se izvedejo kot za ostalo blago.

Pred sprostitvijo v prost promet mora biti pošiljka prehranskih dopolnil prijavljena v pregled pristojnemu inšpektorju ZIRS, ki preveri ali je pošiljka skladna z živilsko zakonodajo. Predmet nadzora ZIRS so samo prehranska dopolnila, ki so v predpakirani obliki, namenjeni končnemu potrošniku.

Potrdilo ZIRS, da je uvoz dovoljen, mora biti predloženo carinskim organom v postopku sprostitve v promet.

Surovin za izdelavo prehranskih dopolnil ZIRS ob uvozu ne obravnava, izjema so le ne predpakirana živila v obliki tablet ali kapsul, ki se ne morejo opredeliti oz. uporabiti za drug namen kot prehranska dopolnila.

Glede na sestavine prehranskih dopolnil, npr. sestavine živalskega izvora, sestavine, ki izvirajo iz zavarovanih živalskih ali rastlinskih vrst, je lahko prehransko dopolnilo tudi predmet nadzora po predpisih, ki urejajo nekatera druga področja prepovedi in omejitev.

Več informacij s področja prehranskih dopolnil, tako glede obveznosti nosilcev dejavnosti, uvoznega postopka,…je objavljenih na strani ZIRS:

https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/zdravstveni-inspektorat/storitve-zdravstvenega-inspektorata-republike-slovenije/

BSCC: Uporabijo se pravila porekla, kot za ostalo blago – Rules of Origin. Več o izvozu iz ZK lahko najdete na: https://www.gov.uk/browse/business/exports

Zanima nas predvsem kako je s carinami, izvozi in uvozi iz Velike Britanije po novem.

FURS: Carinske stopnje veljajo po TARIC (osnova KNCT) kot za vse tretje države- TARIC dostopen na spletni strani.

ZK ima svojo tarifo z stopnjami objavljeno na spletu.

Vse kar je s poreklom iz VB je ob uvozu v EU prosto carine, vse kar je s poreklom iz EU pa je prosto carin v VB.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri obdavčitvi blaga? Bodo cene bistveno višje ?

FURS: Obdavčitev v EU je takšna kot za ostale tretje države. Pri uvozu se plača carina in DDV ter morebitne druge dajatve (trošarina). Blago s poreklom iz VB je prosto carin – zahteva se z predložitvijo dokazila, ki je vedenje uvoznika ali navedba izvoznika o poreklu.

Ali veljajo za Irsko enaki pogoji?

FURS: Irska je del EU, Severna Irska pa se smatra kot del EU- ni carinskih formalnosti

BSCC: Za Irsko veljajo pogoji kot na skupnem trgu EU. Več na: https://www.gov.uk/government/collections/moving-goods-into-out-of-or-through-northern-ireland

Kakšne so morebitne razlike pri izvoznih carinskih postopkih glede na državo, iz katere izstopamo iz EU (FR, BE, NL…)?

FURS: Izvozni postopki so v celotni EU enaki. Mejne formalnosti so lahko različne v smislu logističnih procesov na meji- spremljati objave DČ, kjer gre blago čez mejo (FR »smart border«). Spremljate spletno stran FURS kjer imamo tudi linke na spletne strani carinskih služb mejnih DČ. Priporočilo- pozanimajte se pri parterju v ZK kaj predlaga- naše priporočilo je da se po izvozu takoj naredi tranzitni postopek s katerim lahko gre blago do končne lokacije carinjenja. (na izstopu iz EU ni carinskih formalnosti, na vstopu v VB pa se blago ocarini ali pa vstopni organ nastopa kot »office of tranzit« in le evidentira prehod, blago pa se nato carini na končni lokaciji v VB.

Ali je/bo možno pri izvozu v VB »kombinirati« poreklo iz EU in ZDA za carinsko ugodnejšo obravnavo?

FURS: Lahko se uporabijo materiali iz ZDA če bo izpolnjen pogoj za pridobitev porekla, ki velja za uporabljene materiale brez porekla (diagonalne kumulacije ni). Kot materiali s poreklom se smatrajo le materiali s poreklom iz VB ali EU oz. kombinacija (seštevek) vseh transformacij na blagu brez porekla (polna kumulacija)

Velikokrat se nam zgodi, da v naše proizvode vgrajujemo komponente iz ZDA, predvidevamo da ima VB z njimi tudi sklenjene kake trgovinske ugodnosti.

FURS: Tudi če ima sklenjene sporazume to ne prinaša ugodnosti za trgovino z EU saj zaenkrat ni diagonalne kumulacije (uporabite pa lahko možnost Drawback-a).

BSCC: Sporazum ne predvideva t.i. vertikalnega priznavanja porekla blaga, torej je preferencialne obravnave na relaciji EU-ZK deležno zgolj blago s poreklom ZK ali EU, ne pa tudi blago proizvedeno na trgih, s katerimi sicer ima EU ali ZK sklenjen trgovinski sporazum.

Hipotetični primeri: Slovensko podjetje kupi blago iz Turčije (turško poreklo) in ga izvozi v ZK. Slovensko podjetje kupi blago iz Japonske in ga izvozi v ZK.

FURS: Oboje je možno vendar gre v obeh primerih za blago brez porekla. Lahko je izvozni postopek, če je bilo blago v EU uvozno ocarinjeno oz. sproščeno v prost promet ali pa tranzit, če je bilo le preprodano ko v EU še ni bilo sproščeno v prost promet.

BSCC: Plača carino v obeh primerih.

V ZK je blago, s katerim trgujemo, oproščeno uvozne carine oz. je carinska stopnja 0%. Ali moramo kljub temu priložiti dokazilo oz. izjavo / navedbo o preferencialnem poreklu za to blago (blago je proizvedeno izven EU)?

FURS: Izdaja navedbe o poreklu je vaša odločitev, carinski organ tega ne zahteva. Je pa smiselno da pri partnerju preverite ali želi da mu na račun izdate tudi navedbo o poreklu. Če je konvencionalna stopnja carine 0% potem preferencialno poreklo res ne prinaša nobenih dodatnih ugodnosti.

Kako je z DDV, če blago za VB kupca ostane v EU? Ali se mora obračunati DDV in po kakšni stopnji oz. v kateri državi? Npr. del blaga za ZK kupca se dobavi v Nemčijo in ZK kupec nima nemške davčne številke. Če bi imel nemško davčno št., se DDV ne bi rabil obračunati, kajne? Če pa te številke nima, se mu mora obračunati DDV, vendar po kateri stopnji (slovenski ali nemški, verjetno nemški, ker je bil tam opravljen promet)? Ali mora v primeru, da ZK kupec nima nemške davčne številke, le-to imeti naše podjetje?
Če namreč nimamo nemške DDV številke ne mi in ne naš kupec, pomeni da DDV ni obračunan nikjer, kar pa je v nasprotju z ureditvijo. Kakšna je pravilna rešitev takšnega primera?

FURS: Če niso izpolnjeni pogoji za oproščeno dobavo znotraj Skupnosti (prejemnik ne predloži ID št. Druge DČ), potem slovenski davčni zavezanec obračuna slovenski DDV, ker je kraj opravljene dobave v DČ, kjer se nahaja blago, ko se začne odpošiljanje, to je Slovenija.

DOKUMENTACIJA: RAČUNI, POGODBE, DOKAZILA, PRAVILNIKI

Kateri podatki morajo biti navedeni na računu?

FURS: Z vidika SI takšni kot do sedaj s tem, da se pri izvoznih dobavah na račun navede podlaga za oprostitev DDV pri izvozu (oproščeno plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1).

Ali lahko poleg računa dodamo dobavnico na kateri je navedena bruto in neto teža artiklov ali moramo te podatke dopisat na račun pri vsakemu artiklu?

FURS: Z Vidika zakonodaje FURS to ni potrebno pisati na račun in je lahko na drugem trgovinskem dokumentu (dobavnica)- morda gre za zahteve poslovnega partnerja.

Prevzeli smo vodenje poslovnih knjig za podjetje, ki bo s 1. 2. 2021, v lasti britanskega podjetja, zato nam bodo seveda prav prišle vse informacije še posebej sedaj, ko se je status po 1. 1. 2021 spremenil – vezano na izstop.

FURS: Vloži se izvozna deklaracija- na račun se piše oproščeno plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1 . Pri uvozu se vloži carinska deklaracija in obračunajo uvozne dajatve (če je poreklo blaga ZK carine ni, vedno pa se obračuna DDV po 5 %, 9,5 % ali 22 % ter morebitne druge dajatve- npr. trošarina, DMV).

Ali je potrebno v kupoprodajno pogodbo vstaviti kakšna posebna določila (gre za prodajo blaga z montažo)?

FURS: Strošek montaže naj se izkazuje ločeno saj se le ta ne všteva v carinsko vrednost blaga.

Glede storitev se upoštevajo pravila glede kraja opravljanja storitev (25. ali 27. člen ZDDV-1), ki je  odvisen od tega,  kakšna storitev je opravljena in komu (ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne).

Če gre za dobavo blaga z montažo na Severno Irsko, velja tako, kot do sedaj.  Če dobavitelj ali druga oseba v njegovem imenu instalira ali montira blago, ki ga iz Slovenije na Severno Irsko odpošlje ali odpelje dobavitelj, potrošnik ali tretja oseba, se DDV obračuna in plača na Severnem Irskem.

ATI: Kraj dobave blaga z montažo je kraj, kjer se blago montira (opozarjamo pa, da je treba preveriti, ali se dogovorjena dobava z vidika DDV šteje za dobavo blaga, dobavo blaga z montažo, gradbena dela oziroma delo na nepremičnini, ali gre za enotno dobavo ali več ločenih dobav). V kolikor gre za klasično dobavo blaga z montažo se družbam načeloma ni treba identificirati za namene DDV v VB (poenostavitev), kar je tudi pojasnjeno na straneh HMRC (HM Revenue & Customs) (11.6 Accounting for VAT on goods installed or assembled in the UK). Kupec, ki je identificiran za namene DDV, v primeru poenostavitve opravi samoobdavčitev. Priporočljivo je tudi, da se v pogodbo doda člen, da bo kupec obračunal in plačal DDV in vas opozoril na morebitne obveznosti iz naslova poročanja (kot smo lahko zasledili na uradnih straneh HMRC, je predvideno, da morajo družbe za vsako takšno storitev opraviti HMRC prijavo).

Priporočamo vam, da se posvetujete s svetovalci iz VB glede davčnih obveznosti. Pri tem vam lahko pomagamo tudi mi, preko neodvisne mreže svetovalcev AGN.

Potrebni popravki klavzul/podatkov na računih, ki jih izdajo naši dobavitelji iz Anglije – na kaj je potrebno biti pozoren.

FURS: Pri izvozu iz Slovenije se piše »oproščeno plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1« prej je to bila dobava blaga oproščena po 46. člena ZDDV-1

ATI: Računi vaših dobaviteljev se od 01. 01. 2021 izdajajo po lokalni zakonodaji VB, zato bodo klavzule za izvoz drugačne, družbe pa se ne bodo več sklicevale na DDV Direktivo. Več o računih lahko najdete na sledečem linku: https://www.gov.uk/guidance/vat-on-goods-exported-from-the-uk-notice-703

Najbolj nas zanima izvoz naših obtočnih črpalk v Anglijo.

Izvedejo se Izvozne carinske formalnosti in na račun doda navedba o poreklu, če blago izpolnjuje pogoje za poreklo:

8413.11-8415.10

STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW).

Črpalke so 8414- sprememba tarifne oznake na 6 mest ali max uporabljenih materialov brez porekla do 50% cene izdelka EXW tovarna

Velja 10% splošna toleranca v ceni izdelka- če bi uporabili nekaj kar glede na zgornje pravilo ne smemo. Lahko se uporabi tudi bilateralna kumulacija.

BSCC: Predlagamo, da si pogledate več informacij za EU izvoznike: https://www.gov.uk/browse/business/imports

Izvozi Anglija in pravilne dolgoročne izjave od dobaviteljev, kalkulacija črpalk

FURS: Pridobiti ustrezne Izjave, v katerih je navedeno, da blago izpolnjuje pravila o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino z ZK (le bilateralna kumulacija ZK) – dana je možnost da se izjave pridobijo do 01.01.2022.

Kalkulacija črpalko po seznamu obdelav, ki je del trgovinskega sporazuma- odvisno od tarifne številke

8413.11-8415.10

STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW).

Črpalke so 8414- sprememba tarifne oznake na 6 mest ali max uporabljenih materialov brez porekla do 50% cene izdelka EXW tovarna-

Lahko se uporabi tudi 10 % splošna toleranca v ceni izdelka- če bi uporabili nekaj kar glede na zgornje pravilo ne smemo.

Smo zastopnik za prodajo izdelkov podjetja iz Velike Britanije, na področju držav bivše Jugoslavije. Do sedaj smo imeli za blago iz VB potrdilo o poreklu in so bili naši kupci iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Severne Makedonije, na podlagi EUR 1 obrazca, oproščeni plačila uvozne carine. Kako je sedaj?

 FURS: Ni diagonalne kumulacije – blago ni po poreklu iz EU, v teh državah bodo obračunali carino kot da je VB tretja država.

Ali se na račune izda izjava pooblaščenega izvoznika za poreklo blaga?

FURS: Izda se lahko navedbo o poreklu običajnega izvoznika (do 6.000 EUR) ali REX (registriranega) izvoznika nad 6.000 Eur za kar se registrira v sistem REX (vložiti zahtevo na FU Celje preko sistema E-davki). Pooblaščenih izvoznikov v sporazumu z ZK ni.

Predvsem vprašanja morebitnih sprememb KIDO obrazcev.

FURS: Spremembe KIDO obrazcev ne bodo potrebne.

ATI: Morebitne oprostitve ali znižanja davčnega odtegljaja (npr. iz naslova plačil licenčnin, obresti, dividend) iz Slovenije v VB bo še vedno možno na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in VB, ki je bila nazadnje dopolnjena z večstranskim instrumentom (MLI). Za izplačila omenjenih dohodkov v VB ne bo več možno uveljavljati oprostitev davčnega odtegljaja na podlagi EU direktiv, ki so prej to omogočale (t. i. Interest and Royalties, Parent Subsidiary Directive).

Kateri dokumenti morajo spremljati prehrambne izdelke (trajne, brez sestavin živalskega porekla) ob vstopu v Združeno kraljestvo?

FURS: FURS ne izvaja nadzor pri izvozu prehrambenih izdelkov. Te informacije morajo naši izvozniki pridobiti od pristojnih organov v ZK, oziroma preverite tudi pri naših pristojnih organih (npr. UVHVVR) ali poznajo zahteve v ZK.

Je v veljavi pravilnik o preferencialnem poreklu blaga?

FURS: Pravila so del sporazuma o trgovinskem sodelovanju med EU in ZK- pravilnik o preferencialnem poreklu ne obstaja.

BSCC: Pravila preferencialne obravnave določa trgovinski sporazum. Preferencialne obravnave je deležno blago, ki izvira iz EU ali ZK glede na 4 ključne kriterije:

1. V celoti pridelano/pobrano v ZK/EU (velja zlasti za kmetijske pridelke)
2. Sprememba produktne (commodity) kode (npr. obdelava aluminija v avtomobilski motor)
3. Sprememba dodane vrednosti (vsaj 50 % povečanje vrednosti ob zadnji obdelavi/predelavi izdelka)
4. Proces obdelave mora potekati v ZK/EU (npr. pri kemikalijah mora kemični proces steči v trgih EU ali ZK)

Ali je registracija v sistem REX pogoj za poslovanje z ZK (vrednost blaga pri izvozu presega 6000 EUR)?

FURS: Registracija je potrebna le če boste izdajali navedbe o poreklu na komercialnih dokumentih za pošiljke blaga vrednosti nad 6.000 EUR. Če registracije nimate lahko navedbo podate le če vrednost pošiljke ne presega 6.000 EUR. NI PA TO POGOJ ZA POSLOVANJE- to  le prinaša možnost preferencialne obravnave blaga (0% carine).

Katere dokumente je treba predložiti pri postopku carine?

FURS: Odvisno od izbranega carinskega postopka, najmanj pa račun in prevozni dokument (CMR). Lahko pa tudi dokument z navedbo o poreklu ali tudi druge dokumente če se ob uvozu zahtevajo- npr. dovoljenje veterinarskega (žive živali, živila živalskega izvoza) ali zdravstvenega organa (prehranska dopolnila, blagi ki prihaja v stik z hrano…).

Kako je z dokumentacijo oz. postopkom v primeru, ko nam kupec iz ZK naroči blago, ki je proizvedeno v našem podjetju, mi to blago dobavimo v eno od Evropskih držav (npr. Grčija) , blago pa fakturiramo kupcu v ZK? (se pravi blago ne zapusti ozemlja skupnosti, le faktura gre v ZK).

FURS: Če bo blago dobavljeno davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV, v drugo DČ, se šteje, da je opravljena dobava blaga znotraj Unije, in če bodo izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZDDV-1, bo oproščena plačila slovenskega DDV. Račun mora biti izdan v skladu z 82. členom ZDDV-1, pri čemer mora biti na računu navedena tudi določba o oprostitvi (veljavna določba Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga oproščena DDV).

ATI: VB družba mora pridobiti DDV številko v eni izmed držav EU (v kateri, je odvisno od pogodbenih določil in/ali trgovinskih klavzul), drugače morate na računu obračunati DDV.

IZVAJANJE STORITEV V ZDRUŽENEM KRALJESTVU

Novosti glede napotitev delavcev za delo v VB in sam vstop v VB.

Podjetjem svetujemo, da pred odhodom v ZK preverijo ali potrebujejo vizo ob določenih dejavnostih: https://www.gov.uk/guidance/immigration-rules/immigration-rules-appendix-visitor-permitted-activities

Za določene primere, npr. obisk konference, sejma, pogajanja in podpis pogodbe, ogledi, aktivnosti, ki niso profitne narave delavec NE potrebuje vize pod predpostavko da bo obisk trajal manj kot 90 dni v skupno 180 dnevih leta.

Tukaj lahko preverite ali je za vaš poslovni obisk ZK potrebna viza: https://www.gov.uk/visit-uk-business-trip

Montaža lastnih proizvodov – delo, ki traja približno 10 dni, ali so potrebne posebne prijave zaposlenih?

Podjetjem svetujemo, da pred odhodom v ZK preverijo ali potrebujejo vizo ob določenih dejavnostih: https://www.gov.uk/guidance/immigration-rules/immigration-rules-appendix-visitor-permitted-activities

Za montažo produktov je morda dovoljen vstop v Združeno kraljestvo brez vizuma do 6 mesecev, če je dejavnost omejena na namestitev izdelka:

Člen PA 7 govori: Zaposleni tujega proizvajalca lahko namesti, razstavi, popravi, servisira ali svetuje opremo, računalniško programsko ali strojno opremo, če ima tak proizvajalec pogodbo o nakupu, dobavi ali zakupu z britanskim podjetjem ali organizacijo. https://www.gov.uk/government-authorised-exchange

Tukaj lahko preverite ali je za vaš poslovni obisk ZK potrebna viza: https://www.gov.uk/visit-uk-business-trip

Izvoz storitev v ZK, ki se opravljajo na teritoriju ZK (servis, montaža …)

FURS: Upoštevajo se pravila glede kraja opravljanja storitev, ki je odvisen glede na to kakšna storitev je opravljena in komu (ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne).

Za montažo/servis produktov je morda dovoljen vstop v Združeno kraljestvo brez vizuma do 6 mesecev, če je dejavnost omejena naslednje aktivnosti:

Člen PA 7 govori: Zaposleni tujega proizvajalca lahko namesti, razstavi, popravi, servisira ali svetuje opremo, računalniško programsko ali strojno opremo, če ima tak proizvajalec pogodbo o nakupu, dobavi ali zakupu z britanskim podjetjem ali organizacijo. https://www.gov.uk/government-authorised-exchange

Tukaj lahko preverite ali je za vaš poslovni obisk ZK potrebna viza: https://www.gov.uk/visit-uk-business-trip

PRODAJA IN DOBAVA BLAGA V POVEZAVI Z ZDRUŽENIM KRALJESTVOM

Ali je Protokol, ki določa poreklo, že dostopen?

Je del trgovinskega sporazuma med EU in ZK- do njega lahko dostopite tudi preko spletne stran FURS

Ali/kako so usklajeni protokoli pri pregledu hitro pokvarljivega blaga? Sistem Traces NT vključuje tudi VB, ki bi morala harmonizirano izvajati postopke kontrole. Administracije drugih DČ so zaskrbljene glede tega področja. Kako je Slovenija pripravljena?

ATI: V Sistem Traces NT se mora družba registrirati, kadar uvaža iz tretjih držav (tudi VB). Glede vprašanja o pripravljenosti pa svetujemo, da ga naslovite na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ali je v protokolu o poreklu tudi 10 % toleranca? Ali tudi za prehrambne? Kako pa je za tekstil?

Odgovor zgoraj FURS/carina.

Dokazilo je verjetno tudi EUR 1.

ATI: Uporablja se izjava, katere besedilo je predpisano v Prilogi ORIG-4 k Sporazumu med ZK in EU (Uradni list EU L 444, 31.12.2020). Če želi izvoznik navesti poreklo blaga pri pošiljkah nad vrednostjo 6.000 EUR, ki ga uvoznik lahko uveljavlja za namene preferencialne trgovine med EU in VB, mora biti izvoznik registriran v sistem REX.

Kaj za T2 za S.Irsko? Je potreben tudi EUR1 nad določenim zneskom? Je podoben izvoz kot za Švico, Norveško,…?

ATI: Skupni tranzitni postopek (T2) omogoča, da se blago giblje od ene do druge točke v carinskem območju EU in prehaja preko države/ozemlja zunaj carinskega območja EU, ne da bi pri tem izgubilo svoj status. V tem primeru ne gre za izvoz, saj je blago namenjeno na Irsko ali Severno Irsko, ki sta del carinskega območja EU.

Ali je registracija za DDV številko v ZK in obračun DDV končnim strankam v ZK potreben tudi pri prodaji prek lastne spletne trgovine s sedežem in skladiščem v Sloveniji?

ATI: Kot je pojasnjeno na uradnih straneh HMRC, se morajo tuje (tudi EU) družbe v VB identificirati za namene DDV, če prodajajo blago končnim kupcem, in se blago v času prodaje nahaja izven VB (ni praga, ki bi omogočal oprostitev pri registraciji, kot je veljalo prej).

https://www.gov.uk/government/publications/changes-to-vat-treatment-of-overseas-goods-sold-to-customers-from-1-january-2021/changes-to-vat-treatment-of-overseas-goods-sold-to-customers-from-1-january-2021

Kako je z obračunom DDV pri obračunu prevoza slovenskemu podjetju, ki izvaža v ZK?

ATI: V kolikor je prejemnik storitev prevoza blaga slovenska družba, potem je glede na splošno pravilo (25. člen ZDDV-1) kraj obdavčitve storitve določen glede na sedež dejavnosti oziroma poslovne enote prejemnika storitev (če je prejemnik storitve v Sloveniji, obračunate slovenski DDV). Zgoraj navedeno velja le za opravljanje storitev prevoza oziroma bistvena je presoja, kakšne storitve so opravljene (primeroma, ali gre le za prevoz oziroma tudi za izvozno carinjenje, ali gre za paket storitev ali več ločenih dobav storitev in tako naprej).

Vino je trošarinski izdelek, trošarina je dokaj visoka v ZK. Kako je s plačilom trošarine v kolikor prodajamo končnim strankam.

ATI: Poglavje o trošarini lahko poiščete na sledeči povezavi: https://www.gov.uk/government/publications/excise-notice-197a-excise-goods-holding-and-movement-from-1-january-2021

Uvoz gotovih prehranskih izdelkov – ali je potreben kakšen sanitarni, tržni pregled?

ATI: Na spletni strani ZKC lahko preverite kam se vaš izdelek uvršča, saj so nadaljnja obravnava in dodatne obveznosti odvisne od vrste izdelka:  https://www.gov.uk/guidance/importing-or-moving-live-animals-animal-products-and-high-risk-food-and-feed-not-of-animal-origin#check-if-your-animal-product-import-must-come-from-an-approved-establishment

Naš EU naročnik montaže v Anglijo dobavlja svojo opremo iz EU za Angleškega naročnika – mi smo samo podizvajalci montaže. Ali so kakšni posebni pogoji za tak primer?

ATI: Po 25. členu ZDDV-1 so storitve obdavčene pri prejemniku storitve, preveriti pa je treba, če zapade storitev pod kakšno posebno pravilo (npr. storitve povezane z nepremičnino ali gradbene storitve), saj se s tem spremeni vsebinska obravnava storitve.

Je za izvoz prehranskih  izdelkov v VB (v našem primeru konzerviranih rib) potreben tudi veterinarski certifikat?

ATI: Do 1. aprila 2021 še ni sprememb na tem področju, več lahko preberete na linku spodaj.

https://www.gov.uk/guidance/importing-or-moving-live-animals-animal-products-and-high-risk-food-and-feed-not-of-animal-origin#check-if-your-animal-product-import-must-come-from-an-approved-establishment

Ali se za uvoz glede porekla uporabljajo enaka dokazila (REX, izjava do 6000 eur)

Odgovorjeno pri predhodnih vprašanjih.