Zaposlili bi ga, a želi ostati s. p. Kaj pravi delovni inšpektor?

Kako ravnati v primeru zaposlitve s. p.-ja, na primer v proizvodnji, kjer želi partner sodelovanje nadaljevati kot s. p., in ne skleniti delovnega razmerja s podjetjem za določen/nedoločen čas? Ob tem s. p. dela pretežno ali izključno za račun podjetja, ki ga je najelo za opravljanje določene storitve).
Če se pri posameznem delodajalcu pokaže potreba po trajnem opravljanju določenega dela, je potrebna sklenitev pogodbe o zaposlitvi. To ne pomeni, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena s točno določeno osebo, temveč mora biti sklenjena z osebo, ki bo opravljala to delo. Če oseba delo opravlja izključno ali pretežno (še posebej, ne pa izključno, v okviru definicije 213. člena ZDR-1) za enega naročnika, je to pokazatelj, da gre lahko za prikrito delovno razmerje.
Če se oseba, ki bi morala biti v primeru, da so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR-1), pri delodajalcu zaposlena, pri njem ne želi zaposliti in vztraja pri tem, da delo opravlja kot podizvajalec, mora delodajalec razmisliti o nadaljnjem sodelovanju z njo, saj je v nasprotnem primeru lahko tako v delovnopravnem kot davčnem prekršku.

Kaj so ključni kriteriji za presojo, kadar podjetje najema storitve podizvajalca, da te niso razumljene kot prikrito posojanje delovne sile, ampak kot samostojno opravljanje neke storitve za naročnika. Konkreten primer: naročnik podizvajalcu zagotovi prevoz (ima svoj vozni park), namestitev in najeme večjih delovnih sredstev, kot so dvigala, viličarji in podobno, ker za navedene najeme dosega boljše cene (količinski popusti), kot bi jih podizvajalec.
V skladu s 163. členom Zakona o urejanju trga dela je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali kadar pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del uporabnikovega delovnega procesa. To se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno ob nadzoru.

Dejstvo, da podizvajalec ali njegovi zaposleni uporabljajo določeno infrastrukturo in delovna sredstva naročnika, ne predstavlja nujno prikritega posojanja delovne sile. Pri opisanih primerih je zato pomembno ugotoviti tudi:
– kdo dejansko odreja delo, odmore in počitke,
– kdo spremlja varnost in zdravje pri delu ter je zanju odgovoren,
– kdo odreja odsotnosti,
– komu so delavci pri podizvajalcu dolžni poročati o svoji odsotnosti in podobno.

Kateri naslov je ustrezen za vročanje delovnopravne dokumentacije v primerih, kadar ima tujec v pogodbi o zaposlitvi navedeno stalno bivališče v tujini, delodajalcu pa naknadno sporoči začasno bivališče v Sloveniji? Je treba začasni naslov urediti z aneksom k pogodbi ali je dovolj, da je delavec delodajalca obvestil o spremembi naslova?
Podatek o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža je sestavina pogodbe o zaposlitvi. V primeru spremembe tega podatka je treba spremeniti tudi pogodbo o zaposlitvi, kar je mogoče storiti z aneksom k pogodbi.