V podjetju Paradajz, ki na 9 hektarih površin prideluje slovensko uspešnico med paradižniki, paradižnik Lušt, v tem letu pričakujejo nekoliko višje prihodke kot lani. »Slovenci vedno bolj povprašujemo po domači zelenjavi, to se pozna vsako leto bolj,« pravi direktor Aleš Okorn.
Paradajz v rastlinjakih letno pridela okrog 4500 ton paradižnika, kar je več kot vsi drugi pridelovalci v Sloveniji skupaj. Pridelavo Lušta so začeli na 4 hektarih rastlinjakov, pred štirimi leti so te razširili na dobrih 6 hektarov, danes pa rastlinjaki v Renkovcih obsegajo 9 hektarov s steklom pokritih površin.
Lani so v Paradajzu prihodke povečali za četrtino, za letos prav tako načrtujejo nekajodstotno rast. Na trgu bodo tudi letos ponujali uveljavljene sorte, nekaj novih imajo še v testiranju, pravi Okorn, ki opaža, da se pri Slovencih iz leta v leto krepi povpraševanje po domači zelenjavi.
Kako raste Lušt?
Zakaj so se v Paradajzu, članu SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, sploh lotili pridelave paradižnika? Z lokalno pridelano zelenjavo, ki ni gensko spremenjena in je vzgojena na organskem substratu, so želeli okrepiti samooskrbo. Njihova zelenjava, ki je pridelana v lokalnem okolju, ima zaradi kratkih transportnih poti veliko boljši okus in večjo vsebnost hranilnih snovi.
»Pridelava poteka v kontroliranih pogojih, za ogrevanje uporabljamo geotermijo, kot glavno sorto gojimo sorto, ki jo gojimo samo mi. Paradižnik se sproti prebira, torej odstranjuje odvečne plodove,« je razložil direktor Paradajza Aleš Okorn.
Pri pridelavi jim pomagajo čmrlji, proti boleznim in škodljivcem se borijo s plenilci in pripravki, ki spadajo med ekološke, ali z integrirano pridelavo. Paradižnike zalivajo z deževnico in jih obirajo ročno. Na ta način zagotovijo, da so obrani le primerno zreli paradižniki. Ti ob rastlini dozorijo do konca, kar jim daje boljši okus in večjo vsebnost vitaminov, mineralov, predvsem pa antioksidanta likopen.
»Vedno poskrbimo za to, da je paradižnik, ki je polne zrelosti, na policah v najkrajšem času,« še dodaja Okorn.
